Zaporni organi
10 September, 2009 / Ogrevanje
Že pred izvedbo instalacijskih del, moramo predvideti namestitev raznih zapornih organov.
Brez njih je nemogoča regulacija, izvedba potrebnih popravil ob poškodbah v instalacijah, pri zamenjavi posameznih instalacijskih delov, prekinitev iztokov ob nujnih primerih in še bi lahko našteval. Vse našteto je moč enostavno in na hiter način opraviti, če predhodno na primerna mesta vgradimo zaporni organ.
Razne vrste pip, ventilov in zasunov, s katerimi je mogoče zapirati cevovode, oziroma prekiniti pretok tekočin, plinov in pare, prištevamo med zaporne organe. Kot regulacijo pretočne količine se poslužujemo raznih izvedb. Vodovodna pipa se šteje med najbolj poznane. Tehnično gledano je pipa pravzaprav ventil. Razlika med pipo in ventilom je v osnovi. Tako je stožec pipe vrtljivo nameščen v okrov pipe in je pravokotno prevrtan na svojo os. Na eni strani okrova je vstopna odprtina za medij, katerega tok hočemo prekiniti, na drugi strani pa izstopna odprtina. Če sta ti dve odprtini medsebojno zvezani z vrtino stožca, teče medij neovirano skozi.
Slika 1 - Prirobnični zaporni organ
Druga vrsta zapornega organa je ventil. Od zunaj prepoznamo ventil po kroglasti odebelitvi v sredini okrova, kakor tudi po ročnem kolesu ali pa po vrtljivem ročaju v obliki križa. Ročaj je pritrjen na zunanji del vijačnega vretena. Tekočina ali plin vstopa na eni strani v okrov, se nato zaobrne in teče od spodaj navzgor skozi odprtino, imenovano ventilni sedež. Z vrtenjem ročnega kolesa ali vrtilnega ročaja ventil zapremo, ker se ventilni stožec pritisne na ventilni sedež, z dvigom stožca pa ventil odpremo.
Tretja vrsta zapornih organov so tako imenovani zasunki. Pri njih potisnemo v okrov, med vstopno in izstopno stran, klinasto ploščo, ki jo dvigamo in spuščamo, oziroma potiskamo z vijačnim vretenom. Vijačno vreteno, ki vodi od znotraj navzven, mora biti, pri ventilih in zasunkih, tesnjeno tako, da ob vijačnem vretenu ne more uhajati tekočina, plin ali para, ki se pretaka skozi zaporni organ.
Ker moramo pri uporabi zapornega organa vijačno vreteno vrteti, potrebujemo za zatesnitev tako imenovana brtvila. Ta so sestavljena v bistvu iz treh delov: brtvilnega prostora, ki ga narede tako, da ustrezno izstružijo okrov okoli vretena, stiskala brtvila in vložka. Vložek, ki je napravljen iz tesnilnega materiala, s specialnimi dodatki v obliki vrvi kvadratastega prereza, vložimo v brtvilni prostor okoli vretena. Nato se namesti stikalo brtvila, ki tišči s svojim, v brtvilni prostor segajočim delom, na vložek. S tem pa je vložek pritisnjen tako proti vretenu, kakor proti steni brtvilnega prostora. Ker vložek nalega tesno ob vreteno, ne more uhajati pretočni medij, četudi vreteno vrtimo.
Delitev armatur:
Poleg opisanih zapornih organov na ročno upravljanje, so na voljo še zaporni organi za upravljanje s pomožno, električno, pnevmatično in hidravlično silo. Zaporne organe delimo tudi po izvedbi. Tako ločimo armature v navojni in armature v izvedbi s prirobnico. V preglednici št. 1 so prikazane različne osnovne izvedbe zapornih organov.
Preglednica št. 1: Osnovna izvedba in način izvedbe:
|
Osnovna izvedba in način izvedbe |
|
|
|
|
|
|
Premik zapornega dela |
Premočrtno |
Vrti se prečno okoli osi v smeri pretoka |
|||
|
Pretok v smer zapore |
Prečni pomik proti zapornemu organu |
Daljši pomik proti zapornemu organu |
Skozi zaporni organ |
Okoli zapornega organa |
|
|
Oblika zapornega organa |
Batni, membranski, klinasti |
Ploščati, cilindrični, membranski, stožčasti, krogelni itn. |
Krogelni, stožčasti, cilindrični |
Ploščati |
|
|
Primerjava vrednosti izgub za DN 25 n. DIN 1988 T3 |
Klinasti zasun: 0,5 |
Z ravnim sedežem: 7,0 Membranski ventil: 7,0 Poševnosedežni ventil:2,0 |
Krogelna pipa: 0,5 |
Zaporna loputa: 0,5 |
|
|
Primerjava vgradne dolžine in mere za DN 100 |
|
|
|
|
|
Označevanje prirobničnega zapornega ventila, kompaktna izvedba
Oznaka: mehkotesnjeni prirobnični zaporni ventil, enodelno ohišje iz EN-GJL-250 (GG-25), kratka vgradnja DIN EN 558-1/14, brez potrebnega servisiranja, prehodni v poševnosedežnem ohišju z ravnim gornjim delom, izolacija po EnEV, z ne vrtljivim vretenom in brezstopenjskim ročnim kolesom, dušilni stožec z EPOM-izolacijo, s tesnjenjem vretena brez potrebnega servisiranja, z štirikratnim O-tesnilom-puša, azbest-,FCKW- in PCB-prosto, oznaka armature po DIN EN 19.
Na sliki št. 2 je prikazano označevanje prirobničnega zapornega ventila, kompaktna izvedba.
Slika 2: Označevanje dimenzije ventila
Področje uporabe: Za toplo vodo pri ogrevalnih napravah do 120 oC po DIN 4751 in za klimatske naprave, ni za uporabo pri parnih sistemih in za medije, v katerih so prisotne mineralne snovi.
Dopustna delovna temperatura: fs = od - 10 do + 120 oC
Posebna izvedba: s kapo za plombiranje proti rokovanju nepooblaščenim osebam
Način vgradnje: Potrebno je paziti na smer pretoka, menjava smeri pretoka je dovoljena.
V preglednici št. 2 so prikazane mere prirobnične izvedbe zapornega ventila, kompaktna izvedba.
Preglednica št. 2: Prirobnični zaporni ventil, kompaktna izvedba
|
DN |
Mere za PN 6 in PN 16 |
PN 6 |
PN 16 |
|||||||||||
|
l mm |
dH mm |
h1 mm |
h2 mm |
D mm |
k mm |
b mm |
a mm |
mv kg |
D mm |
k mm |
b mm |
a mm |
mv kg |
|
|
15 20 25 32 40 50 65 80 100 125 150 200 |
115 120 125 130 140 150 170 180 190 200 210 230 |
100 100 100 100 100 125 125 200 200 250 250 315 |
119 119 119 162 162 179 207 234 243 325 338 423 |
153 153 153 203 203 233 261 309 318 439 447 575 |
80 90 100 120 130 140 160 190 210 240 265 320 |
55 65 75 90 100 110 130 150 170 200 225 280 |
12 14 14 16 16 16 16 18 18 20 20 30 |
74 74 74 117 117 132 160 182 191 269 282 353 |
2,6 3,0 3,2 4,6 4,9 6,0 8,0 12,4 15,8 28,2 33,6 60,0 |
95 105 115 140 150 165 185 200 220 250 285 340 |
65 75 85 100 110 125 145 160 180 210 240 295 |
14 16 16 18 18 20 20 22 24 26 26 30 |
74 74 74 117 117 132 160 182 191 269 282 353 |
2,9 3,6 3,9 5,7 6,1 8,0 10,6 14,1 18,8 32,1 38,3 68,0 |
Nadaljevanje v prihodnji številki.