Plinska instalacija za zemeljski plin

19 December, 2010 / Ogrevanje

Pred priključitvijo na omrežje je treba pridobiti soglasje pristojnega distributerja.

Uporaba plina je okolju prijazna. Emisije CO₂ kot produkta zgorevanja je v primerjavi z ostalimi fosilnimi gorivi občutno manjša. Ob zgorevanju plina ni dima, vonja ali saj. Za uporabo, predvsem v gospodinjstvu uporabljamo dve vrsti plina, zemeljski ali utekočinjeni naftni plin.

Zemeljski plin je nestrupen plin, lažji od zraka, ki je v določenem razmerju z zrakom eksploziven. Je brez vonja, zato mu zaradi varnostnih razlogov dodajajo v ustreznem razmerju odorans, značilen vonj, po katerem zaznamo prisotnost plina. Odorirna naprava je namenjena za dodajanje odorirnega sredstva v zemeljski plin z namenom hitrejšega zaznavanja prisotnosti zemeljskega plina z vohom.

Produkt gorenja (pri pravilni nastavljeni mešanici plina in zraka ) sta CO₂ in H₂O, kar je ekološko sprejemljivo. Svetovne zaloge zemeljskega plina se ocenjujejo še za nadaljnjih 70 – 80 let.

Večina lastnikov stanovanjskih objektov in novo graditelji se pri obnovi dotrajanih instalacijskih sistemov v hiši oziroma pri energijski zasnovi novih objektov vse pogosteje odločajo za celovito uporabo plina pri ogrevanju, pripravi tople vode in kuhanju. Tudi z investicijskega vidika so plinske naprave konkurenčne napravam, ki uporabljajo fosilna goriva. Na sliki št. 1 je prikazan dovod zemeljskega plina v zgradbo in področje delitve odgovornosti med podjetjem za distribucijo plina in lastnikom zgradbe.

Slika 1 – Dovod plina v zgradbo in področje odgovornosti

Individualni porabniki zemeljskega plina se z gorivom oskrbujejo prek hišnega priključka, vezanega na distributerjev sekundarni razvod plinovodnega omrežja. Pred priključitvijo na omrežje je treba pridobiti soglasje pristojnega distributerja. Instalacije za zemeljski plin se izvajajo v skladu po DVGW TRGI " tehničnih predpisih. Slika 2 in 3 prikazujeta izvedbo plinske instalacije v notranjosti objekta, z namestitvijo plinskega števca v kleti (slika 2 in z namestitvijo plinskega števca v nadstropju (slika 3).

Slika 2 – Plinska instalacija s plinskim števcem v kleti

Notranja plinska inštalacija zajema vso plinovodno napeljavo od požarne pipe do posameznih plinskih trošil. Plinska trošila so vse naprave, ki so priključena na plinsko inštalacijo in trošijo plin.

Za izvedbo plinske instalacije se vse pogosteje uporabljajo tudi bakrene cevi, dopustne po DIN EN 1057 in DVGW ter delovnih predpisih GW 392. V preglednici št. 1 so prikazane dimenzije in odmiki, ki so izpisani na opozorilni tablici za jeklene ali bakrene cevi.

Preglednica št. 1: Zapis dimenzije in odmika hišnega priključka za jeklene in bakrene cevi.

Jeklene cevi		Bakrene cevi
DN	/ v m	D_XS mm	/ v m

10	2,25	12 x 1,0	1,25
-	-	15 x 1,0	1,25
15	2,75	18 x 1,0	1,50
20	3,00	22 x 1,0	2,00
25	3,50	28 x 1,5	2,25
32	3,75	35 x 1,5	2,75
40	4,25	42 x 1,5	3,00
50	4,75	54 x 2,0	3,50

Bakrene cevi se lahko uporabijo z glavno zaporno opremo (GZO) za prosto polaganje, lahko pa so prav tako položene v zemljo kot zunanja instalacija.

Slika 3 – Plinska instalacija s plinskim števcem v nadstropjih

Bakrene, oziroma jeklene cevne instalacije, ki so nameščene na prostem ali pa so položene v zemljo, morajo biti protikorozijsko zaščitene. Kot protikorozijska zaščita je dovoljena uporaba cevi, ki imajo tovarniško nataknjeno plastično prevleko (bakrene cevi), kot tudi cevi s protikorozijskim ovojem in izpolnjujejo pogoje po DIN 30672 in za obremenitve B razreda (veljavni atest proizvajalca cevi).

Plinske cevne instalacije se po zahtevah TRGI preizkušajo na tesnost z zrakom, kot na primer z dušikom, ogljikovim dioksidom (brez kisika) ali podobno. Predhodni preizkus, glavni preizkus in potrebni drugi merilni dokazni materiali so po TRGI jasno opredeljeni. Notranja plinska instalacija zajema vso plinovodno napeljavo od požarne pipe do posameznih plinskih trošil.

Zahtevani preizkusni tlak za plinske instalacijske naprave

Preglednica št. 2: Potrebni tlačni preizkus za plinsko instalacij

Oskrbovalni

tlak

Tlak v plinski

instalaciji za

plinskim

regulatorjem tlaka

Plinski regulator

tlaka

Plinski tlačni regulator tlaka do

priključka na plinski armaturi

Pred preizkus

Glavni preizkus

Preizkus nizek tlak,

maksimalno

do 25 mbar

22 mbar

Pred preizkus

Glavni preizkus

1 bar

110 mbar

Srednji tlak

22 do 50 mbar

kombinirano

1 bar

110 mbar

Maksimalni

Do 1 bar

Ali 0,80 mbar

Tlačni preizkus/

Preskus tesnosti 3 bar

1 bar

200 mbar

Slika 4 – Način hišnega plinskega priključka za eno odvzemno mesto

Hišni priključek

Hišni zunanji priključek, je sestavni del instalacije, ki poteka od javnega oskrbovalnega omrežja do glavnega zapornega organa zunaj ali v notranjosti objekta. Hišni priključek zajema fazonski kos vgrajen na primarnem ali sekundarnem plinovodu ter zaporni organ na začetku odcepnega plinovoda, če je ta zaradi izvedbe potreben.

Požarna pipa je lahko nameščena izven zgradbe na odcepu plinskega priključka od primarnega ali sekundarnega plinovoda, ali pa v zgradbi neposredno za vstopom hišnega priključka v zgradbo. Nameščena mora biti vedno na dostopnem mestu in vidno označena s trajnim napisom. Če je požarna pipa nameščena v zgradbi potem mora biti dostop do nje označen s trajnimi oznakami. Hišni priključki so dimenzionirani samo za potrebe priključene zgradbe.

Naprave odjemalca so:

– regulacijska postaja pri odjemalcu,

– plinomer,

– notranja plinska inštalacija,

– plinska trošila.

Navedene naprave so last odjemalca zemeljskega plina in z njimi upravlja. Izjema je plinomer s katerim upravlja dobavitelj.

Regulacijska postaja pri odjemalcu je lahko:

– regulacijska postaja pri večjih odjemalcih (nad 50 kW instalirane moči),

– hišna regulacijska postaja,

– stanovanjski regulator tlaka.

Navedene naprave so namenjene za znižanje tlaka s tlaka v primarnem ali sekundarnem omrežju na delovni tlak pri posameznem odjemalcu zemeljskega plina.

Hišni priključek do hiše je v lasti distribucijskega podjetja in ga lahko vgradi, obnavlja, spremeni ali odstrani le pooblaščeno podjetje za distribucijo plina. Izvedbo in spremembo lahko opravi tudi pooblaščeno podjetje s strani distributerja. Slika št. 4 prikazuje povezavo notranjega nizkotlačnega plinskega cevnega razvoda ≤ 100 mbar, z glavnim dovodom plina.

Plinski števec

Meritev porabe plina se izvaja preko plinskega števca. Plinski števci so lahko »suhi« ali »mokri«. V uporabi so predvsem »suhi« števci, ki so sestavljeni iz dveh komor znanega volumna, ki sta med seboj ločeni z usnjeno membrano. Obe komori imata dovodne in odvodne ventile in razvodnik. Dotekajoči plin komori izmenoma polni, pri čemer se membrana premika ali v eno ali v drugo stran. Premikanje membrane se prenaša na sistem vzvodov, ki krmarijo razvodnik. Ko je prva komora polna, razvodnik odpre drugo. Medtem, ko se druga komora polni, se prva prazni. Vse skupaj se ponavlja.

Plinomeri so naprave za merjenje porabe plina in jih dobavi dobavitelj plina na stroške porabnika.

Membranski plinski števec (MPŠ)

- Membranski plinski števec je v lasti distributerja plina.

- Velikost števca glede na toplotno obremenitev je prikazana v preglednici št. 3

Predlednica št. 3: Velikost števca glede na toplotno obremenitev

Skupna

toplotna obremenitev

v kW

Številka velikosti

Priključna

mera

Do 50

MPŠ G4

DN 25

Od 50 - 90

MPŠ G6

DN 25

Izvedba plinskega števca velikosti G4 in G6 je narejena z enim ali dvema priključkoma za cevno povezavo. Za druge dimenzije števcev so potrebni predhodni dogovori z lastnikom plinskega omrežja oziroma z distributerjem.plina. Slika št. 5 prikazuje mere plinskega števca velikosti G4 in G6.

Slika 5 – Membranski plinski števec

Legenda k sliki št. 5:

	G4	G6
A =	250 mm	250 mm
B ≤	270 mm	317 mm
C ≤	75 mm	85 mm
D₁ ≤	333 mm	384 mm
D₂ ≤	330 mm	384 mm
E ≤	175 mm	218 mm

Minimalni potrebni prostor za membranski plinski števec po merah v preglednici in na sliki št. 5, je z minimalnim pribitkom do 100 mm za sosednje instalacijske vgradne dele. Instalacijske naprave se začnejo neposredno za zunanjim hišnim priključkom za regulatorjem tlaka, ki je narejen z navojnim oziroma s priključkom na prirobnico. Notranja plinska inštalacija zajema vso plinovodno napeljavo od požarne pipe do posameznih plinskih trošil.

Priključitev na plinsko omrežje

Pred priključitvijo in zagonom plinske instalacije, mora investitor na podlagi vloge in potrebnih soglasij z dobaviteljem plina skleniti pogodbo o priključitvi in plačati prispevek za hišni priključek. Višino prispevka za hišni priključek določi dobavitelj plina na osnovi investicijskega programa. Soglasje predstavlja dobaviteljevo obvezo za dobavo plina šele potem, ko je investitor oziroma odjemalec izpolnil vse pogoje iz soglasij.

Dobavitelj plina daje splošne pogoje za izvedbo priključka in nabavo ter izvedbo plinskih naprav in napeljav, ki jih investitor mora upoštevati. Hišnih plinskih inštalacij se ne sme uporabljati vse dotlej, dokler investitor ne pridobi od izvajalca potrebne ateste o sposobnosti plinskih instalacij za obratovanje in od pooblaščenega serviserja zapisnika o funkcionalnosti plinskih trošil.

Plinska instalacija za zemeljski plin

Preberite še: