Izvedba in polaganje odtočnih cevi
20 Oktober, 2008 / Kanalizacija
Predpisi za montažo odtočnih cevi so določeni po DIN EN 12 056, DIN EN 752 in DIN 1986-100.
Pri ločenih sistemih sta na razpolago dva instalacijska sistema. Pri mešanem sistemu moramo popolnoma ločiti deževnico in odpadno vodo že znotraj zgradbe in jo lahko združimo šele tik pred priključkom v kanalizacijo.
Odvodno instalacijo lahko izvedemo:
• V stanovanjih in bivalnih prostorih: prekrito v navpičnih zidnih utorih, lahko tudi v stropnih utorih in v
horizontalni liniji.
• V kleteh in sosednjih prostorih: cevi so lahko nameščene v utorih ali prosto pod strop oziroma
zidove z določenim odmikom približno
čiščenje. Za čiščenje se upošteva
d plus
• v nedostopnih mestih v zemlji: znotraj kletnih temeljev oziroma izven zgradbe kot zemeljski vod in
priključni kanal do priključka na javno kanalizacijo.
Pritrjevanje navpičnih ali vodoravnih instalacij na stene se izvede s pomočjo cevnih pritrdil oziroma cevnih objemk. Za instalacije pod stropi uporabimo viseča cevna obešala, podložena z elastičnim materialom. Pri instalacijah, ki so izvedene s cevmi iz plastičnih materialov je potrebno posebno pozornost nameniti velikim raztezkom in upoštevati izvedbo montaže kot prikazuje slika 1.
Slika 1 – Pritrjevanje odtočnih cevi iz plastičnih materialov
Padec talne instalacije
Talne instalacije moramo instalirati z enakomernim padcem, preglednica 1. Normalni padec znaša
po pravilu 2 % (2 cm/m) in vse do 5 % (5 cm/m). Pri velikih višinskih razlikah se uporabljajo pravokotne zapore v povezavi z revizijskimi jaškom.
Preglednica 1 – Minimalni padci talnih odtočnih instalacij po DIN EN
Priključne instalacije (PI)
Med priključne instalacije štejemo instalacijo s proti smradno zaporo, in vse instalacije za odvajanje odplak in odpadne vode.
Razlikujemo instalacije s posameznimi priključki (posamezni priključni vod PPV) in z zbirnimi priključki (ZPV), ki omogočajo priključitev več odtočnih instalacij. Za priključne instalacije (z izjemo WC - ja in pisoarja) se lahko uporabljajo materiali, ki so primerni za vročo vodo.
Na zgornjem koncu zbirnih priključnih instalacij in vrstni namestitvi elementov se mora vgraditi čistilni element. Za priključitev priključnih instalacij se vgradi 88o odcep. Hidravlično ugodnejši in najbolj primerni so odcepi z notranjim radiem v nasprotju z notranjim ostrim robom v odcepu.
Pri montaži je potrebno upoštevati:
• Priključne instalacije padnih vod stranišč, kopalnih kadi in tušev so speljane tako, da je višinska razlika - h med vodno gladino v smradni zapori in med dnom priključne instalacije, v odcepu padne cevi ≥ imenske vrednosti (DN) - slika 2.
• Sosednje priključne cevi morajo biti položene tako, da se izognemo splakovanju drugih priključkov.
Pri vgradnji priključnih instalacij moramo vedno upoštevati, da lahko pride do spiranja sosednjih
priključkov iz straniščne školjke.- slika 3
• Načeloma je ugodneje, da straniščno školjko v spodnji etaži postavimo na drugo odtočno mesto.
Slika 2 – Razporeditev odcepov v padnih vodih pri priključkih za straniščno školjko
Slika 3 – Priključek sosednjih priključnih instalacij
Pri uporabi odcepov z notranjim radiem je lahko padna instalacija bistveno močneje obremenjena, čeprav ima manjše dimenzije. Odcepi z notranjim radiem se kljub veliko manjšemu hidravličnem uporu, ne vgrajujejo v tolikšni meri kot bi se morali. Primer izvedbe priključka odpadne vode na padni vod prikazuje slika 4.
Preglednica 2 – Odmiki in razširjeni koti
Slika 4 – Priključek odpadne vode na padni vod