Samodejno gašenje požara
31 December, 2010 / Vodovod
Škropilniki, ki jih uporabljamo za samostojno gašenje požara, so nameščeni fiksno na vodne šobe na vodovodni cevni instalaciji.
Osnovni namen za postavitev oziroma za gradnjo gasilne naprave je zaščita premoženja, še posebej v primerih, odprtih in požarno močneje ogroženih površin. Osnova za izdelavo projekta je določitev števila območij gašenja glede na razmestitev naprav ali materialov v prostorih. Na podlagi definiranja območij se izvede izračun potrebne količine gasilne tekočine.
Za večino požarov voda predstavlja najučinkovitejše sredstvo za gašenje. Najpogosteje za zaščito pred požarom uporabljamo škropilnike (Sprinkler) z neposrednim škropljenjem vode na požar, s čimer se zmanjša temperatura, kot posledica reakcije za nastali požar.
Škropilniki, ki jih uporabljamo za samostojno gašenje požara, so nameščeni fiksno na vodne šobe na vodovodni cevni instalaciji, ki se toplotno aktivirajo ob določeni temperaturi.
Slika 1 – Škropilnik (Sprinkler)
Škropilnik (Sprinkler)
- Pri škropilnikih, ki so izdelani iz tankih steklenih vlaken v katerih je, v stekleni cevčici napolnjena tekočina, ki se pri ogretju razteza in pri določeni temperaturi razleti, začne voda, ki je pod tlakom centrifugalno škropiti na mesto požara (slika 2, A).
- Pri škropilnikih s talilnim spojem, na primer škropilniki s topilnimi kristali, se pri doseženi talilni temperaturi spojka, v kateri so solni kristal in zapirajo šobo, sprosti in voda začne odtekati na prosto (slika 2, B).
Škropilniki se razlikujejo glede njegove vgradnje (viseči ali stoječi), po sprostitvi temperature (med 70 in 200 °C), vodne moči in po načinu pršenja.
Škropilnik potrebuje za pravilno delovanje okoli 60 do 100 litrov vode/min. V normalnih pogojih mora naprava v roku ene ure zagotoviti minimalno 3 m3/ vode.
Način uporabe škropilnika je odvisen od požarne nevarnosti in od potrebne zaščitnega območja (d x s), ki jo mora pokrivati posamezni škropilnik.
- Normalni škropilnik z vgrajenim kroglastim razpršilom poškropi maksimalno do 9 m2,
- Škropilnik s kapo in s paraboloidno oblikovanim razpršilom do 12 m2,
- Škropilnik z ravnim zaslonom oskrbi do 21 m2 površine.
V preglednici št. 1 so podani podatki za razmik škropilnikov.
Preglednica št. 1: Razmik škropilnikov
|
Vrsta škropilnika |
Varovana površina 1) |
Razmik d v M |
|
|
m2 |
Maks. |
Minim. |
|
|
Normalni škropilnik |
9 |
3,75 |
1,90 |
|
Škropilnik s kapo |
12 |
4,00 |
2,00 |
|
Ploščati škropilnik s kapo |
21 |
4,80 |
4,60 |
|
1) Varovana površina = d x s
|
|||
Z vodno pršilno meglico za gašenje požara je mogoča uporaba, na primer v muzejih, arhivih, televizijskih studiih, laboratorijih itn, ki so bile doslej zaradi pomanjkljivih gasilnih rešitev sila težko izvedljive. Slika št. 2 prikazuje vrsto škropilnika.
Slika 2 – Vrste škropilnikov
Sistem z visokotlačno vodno meglico
Pri tem inovativnem in z vodo varčnem ter zelo učinkovitem načinu gašenje požara, ki ga v Nemčiji imenujejo HDWN sistem z gasilno peno Fogtec, je voda pod zelo visokim tlakom (100 bar). Peno se,v izredno finih posebnih šobah, v obliki kapljic vbrizgava na ognjišče. Ta vodna meglica ustvari veliko večjo reakcijsko površino kot konvencionalni pršilniki. Medtem, ko potrebuje brizgalni sistem za 2 m2 površine okoli 1 l vode, lahko z naprava z visokim tlakom in vodno meglico z enako količino pokriva do 200 m2 površine. Primerjava vodnega škropilnika in vodnega curka za gašenje požara je prikazana v preglednici št. 2.
Preglednica št. 2: Primerjava vodnega škropilnika in vodnega curka za gašenje požara.
|
Sistem za gašenje |
Medij v kapljicah Φ v mm |
Reakcija – na površino v m2/lH2O |
|
A |
1 |
2 |
|
B |
0,1 |
20 |
|
C |
0,01 |
200 |
|
A Škropilnik/razpršilna naprava B Fina škropilna naprava/ nizkotlačna vodna meglica C Visokotlačna vodna meglica |
||
V območju gorenja pride z nenadnim izhlapevanjem vode do povečanega obsega na 1600 krat. Z zmanjševanjem kisika se žarišče plamena neposredno zaduši. Razen tega raztopimo v vodni meglici škodljive dimne delce, ki se v vodnih kapljicah odlagajo in s tem bistveno zmanjšujejo škodljive vplive za življenje človeka. Zaradi nizke prevodnosti vodne meglice je tudi veliko manjša možnost nastanka požara na električnem omrežju. Potreben razmik škropilnikov je prikazan na sliki št. 3.
Slika 3 – Razmik škropilnikov
Gasilna naprava HDWN je sestavljena iz agregata za ustvarjanje tlaka, cevnega omrežja in z nastavki za škropilne glave. V primerjavi s sistemom protipožarnih brizgalk je tu potrebno le do 10 % količine običajne vode. Cevna instalacija pa ima samo od 10 do 40 mm premera in se jo lahko umesti v utesnjena mesta, tudi pri sanaciji zgradbe.
Za vgrajeni protipožarni sistem aktivne požarne zaščite se mora pred predajo pregledati in ugotoviti ali sistem izpolnjuje zahtevane značilnosti in kapacitete, ki morajo biti skladne s predpisanimi standardi, po katerih je bil sistem projektiran in vgrajen ter namembnostjo oziroma tehnologijo, kot je bila upoštevana pri izdelavi projektne oziroma tehnične dokumentacije.
Ukrepi pasivne požarne zaščite so vsi gradbeno tehnični ukrepi za preprečevanje širjenja požara. Proizvodi, ki so vgrajeni s tem namenom, morajo svoje požarne lastnosti dokazati v požarnem preizkusu, za kar je njihovim proizvajalcem za ta proizvod podeljen certifikat, s katerim dokazujejo ustreznost proizvoda. Projektiranje požarne zaščite, vgradnja proizvodov požarne zaščite in njihovo vzdrževanje pa od odgovornih projektantov, gradbenikov in vzdrževalcev oziroma lastnikov objektov, zahteva tudi zakonodajalec.
Namen aktivne požarne zaščite je v čim krajšem času in čim bolj natančno locirati kraj požara, ga javiti in storiti vse za preprečitev nadaljnjega širjenja ognja.
Aktivno požarno zaščito, med katero sodijo požarni javljalniki, stabilne naprave za gašenje, naprave za protipožarno hlajenje, ventilske postaje, črpalne postaje za vodo, sistemi za nadzor dima in toplote, naprave za javljanje isker v cevovodih, naprave za javljanje gorljivih plinov in par ter varnostna razsvetljava, je potrebno pred uporabo preizkusiti in si pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju.