Protipožarna zaščita
21 Oktober, 2008 / Vodovod
Vsako leto naredijo požari po celem svetu veliko materialne škode, žal, pa zahtevajo tudi veliko število smrtnih žrtev.
Nenadzorovani požar je proces nepopolnega izgorevanja različnih materialov. Hitrost razvoja požara po prostoru je v odvisnosti od gorljivih materialov. Sočasno z izgorevanjem materialov v prostoru stalno narašča količina sproščene toplote in temperature, ki lahko presega tudi več kot
Osnovni namen postavitve vgrajene gasilne naprave je zaščita premoženja, še posebej v primerih večjih, odprtih in požarno močneje ogroženih površin.
Preglednica 1 - prikazuje gasilne naprave za požarno zaščito
Aktivna požarna zaščita
Namen aktivne požarne zaščite je v čim krajšem času in čim bolj natančno locirati kraj požara, ga javiti in storiti vse za nadaljnje širjenje ognja.
Aktivno požarno zaščito , med katero sodijo požarni javljalniki, stabilne naprave za gašenje, naprave za protipožarno hlajenje, ventilske postaje, črpalke postaje za vodo, sistemi za nadzor dima in toplote, naprave za javljanje isker v cevovodih, naprave za javljanje gorljivih plinov in par ter varnostna razsvetljava, je potrebno pred uporabo preizkusiti in si pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju.
Na sliki 1,
Slika 1 – Cevno omrežje za vodno gašenje z vgrajenimi zidnimi hidranti
Zakon o gradnji objektov zahteva mehansko odpornost in stabilnost objektov pred požarom. Teh zahtev, brez elementov pasivne požarne zaščite skoraj ni mogoče izpolniti.
Slika 2 – Vertikalni vod z zidnimi hidranti za mokro gašenje požara
V zadnjih letih skokovito narašča škoda v industrijskih objektih, pojavljajo pa se tudi požari v šolah in vrtcih,ki so na srečo do sedaj končali brez žrtev. Kaj storiti, da ne bo žrtev in da bo škoda čim manjša? Če že ne moremo preprečiti požarov, poskušajmo vsaj omiliti njihove posledice. Posledice nenamernih napak, namernih požigov, nepredvidljivih samovžigov, skratka posledice požara lahko omejimo s primerno požarno zaščito.
Slika 3 – Zidni hidrant s komplet opremo za suho in mokro gašenje
Preglednica 2 - Zidni hidrant z oznakami za priključke in dimenzijami
|
Tlačna cev po DIN 14 811 |
||
|
Oznaka |
DN |
d 1 |
|
D C 42 C 52 B A |
25 42 53 75 112 |
|
Požarno varnostni ukrepi morajo preprečiti širjenje požara, ne glede na njegov razlog nastanka. V osnovni opredelitvi lahko požarno zaščito razdelimo na tri poglavitne skupine ukrepov:
• pasivna požarna zaščita
• aktivna požarna zaščita
• organizacijski ukrepi
Zakonske zahteve
Ukrepi pasivne požarne zaščite so vsi gradbeno tehnični ukrepi za preprečevanje širjenja požara. Proizvodi, ki so vgrajeni s tem namenom, morajo svoje požarne lastnosti dokazati v požarnem preskusu, za kar je njihovim proizvajalcem za ta proizvod podeljen certifikat, s katerim dokazujejo ustreznost proizvoda. Projektiranje pasivne požarne zaščite, vgradnja proizvodov pasivne požarne zaščite in njihovo vzdrževanje pa od odgovornih projektantov, gradbenikov in vzdrževalcev oziroma lastnikov objektov, zahteva tudi zakonodajalec. Pravilno projektirani, izgrajeni in vzdrževani objekti, morajo v primeru požara:
• zagotoviti varno evakuacijo ljudi iz objekta
• zagotoviti varen vstop gasilcev in reševalcev v objekt
• določen čas zagotoviti nosilnost konstrukcije
• preprečevati širjenja požara po objektu
• preprečevati širjenja požara na sosednje objekte.
Preglednica 3
- Podometni in nadometni zidni hidrant izdelan po DIN
|
Model |
Podometni hidrant |
Model |
Nadometni hidrant |
|
A |
Z avtomatskim praznjenjem, dodatna zaščita vode |
A |
2 prostoležeča gornja izvoda, s praznjenjem |
|
AD |
Isto kot A, toda z dodatnim zapiranjem |
B |
2 prostoležeča gornja izvoda, brez praznjenje |
|
B |
Brez avtomatskega praznjenja |
Dodatek U |
Predvideno kot dodatna zaščita |
|
BD |
Isto kot B, toda z dodatnim zapiranjem |
Dodatek D |
Z dodatnim zapiranjem |
|
Dodatek št. 1 |
Priključek spodaj; vgradnja zraven cevne instalacije |
Dodatek F |
Spuščeno ohišje, zaščita pred nepooblaščenimi uporabniki in z dvema gornjima izvodoma |
|
Dodatek št. 2 |
Stranski priključek; montaža zraven cevne instalacije |
||
|
DN |
80 1) 100 |
DN DN 80: DN 100:
DN 150: |
80, 100, 150 2 zgornja C-izvoda 2 zgornja B-izvoda 1 spodnji A-izvod 2 zgornja B-izvoda 1 spodnji A-izvod |
|
Način označevanja |
Hidrant DIN 3221 – AD2-80-1,5
Podometni hidrant z avtomatskim praznjenjem z tlačno vodno zaščito (A), s premerom DN
|
||
|
1) Centralna vodna oskrba, samo za hidrante DN 80 |
Oznaka |
Hidrant DIN 3222-AFUD-100-1,25
Podometni hidrant z avtomatskim praznjenjem z tlačno vodno zaščito (A), z s spuščenim ohišjem (F) in z dodatno zaščito (U) kakor tudi z dvojno zaporo (D) s premerom DN 100 za cev
|
|
Vgrajen sistem aktivne požarne zaščite, ki ga sestavljajo cevne napeljave in mehanizmi, sme pregledovati in preizkušati tehnični preglednik strojne stroke, sistem, ki ga sestavljajo električne napeljave in deli, pa tehnični preglednik elektrotehniške stroke. Sisteme, ki jih sestavljajo cevne napeljave in mehanizmi ter električne napeljave in deli, pregledujeta usklajeno tehnična preglednika obeh strok.
Zavezanec mora:
– skrbeti za redno vzdrževanje vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite v rokih in na način, kot izhaja iz navodil proizvajalca oziroma tistega, ki je sistem vgradil in ga lahko izvajajo le pooblaščeni serviserji ali vzdrževalci;
– skrbeti za pregled in preizkus vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite skladno s pravilnikom in obnavljanje veljavnosti potrdila o brezhibnem delovanju sistema;
– hraniti dokumentacijo o pregledovanju in preizkušanju ter o rednem vzdrževanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite, dokler je sistem v obratovanju.
Potrdila o brezhibnem delovanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite, zavezancu ni treba pridobiti za sistem, ki ga je vgradil, čeprav njegova vgradnja ni predpisana.
S preizkusom vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite se ugotovi ali sistem izpolnjuje zahtevane značilnosti in kapacitete, ki morajo biti skladne s predpisi in standardi, po katerih je bil sistem projektiran in vgrajen ter namembnostjo oziroma tehnologijo, kot je bila upoštevana pri izdelavi projektne oziroma tehnične dokumentacije.
Pregledovanje in preizkušanje vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite lahko opravlja pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in ki pridobi pooblastilo za pregledovanje in preizkušanje vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite.
Za hidrantn o omrežje je potrebno pred začetkom uporabe pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju omrežja. Pooblaščeni osebi, ki pregleduje omrežje, je potrebno predložiti projektno dokumentacijo, na podlagi katere preglednik opravi pregled in meritev hidrantnega omrežja.
Načrtovanje vgrajene gasilne naprave poteka na osnovi ogleda in načrtov prostorov s tehnološko opremo. Izdela se projektna dokumentacija ob upoštevanju veljavnih pravilnikov s področja sistemov aktivne požarne zaščite.
Osnova za izdelavo projekta je določitev števila con gašenja glede na razmestitev naprav ali materialov v prostorih. Na podlagi definiranja con se izvrši izračun potrebne količine gasilne tekočine.
Največja izračunana potrebna količina gasilne tekočine na eno cono pa je osnova za izbiro velikosti rezervoarja gasilne tekočine. S količino gasilne tekočine v rezervoarju oziroma s prostornino rezervoarja pa je pogojena tudi velikost modula, v katerem se nahajajo elementi naprave z rezervoarjem.
Slika 4 – Sistem gasilske opreme za gašenje požara s pomočjo škropilnikov (šprinklerjev)
Legenda:
1) Zbiralnik vode
2) Črpalna naprava
3) Tlačni vodni zbiralnik
4) Stisnjeni zrak
5) Krmilni ventil
6) Optični alarmni signal
7) Omrežje za škropilnike (Sprinkler)
8) Tlačno stikalo
9) Alarmna naprava
Sistem za avtomatsko javljanje požara uporabljamo zazgodnje odkrivanje požara na varovanem območju. Sistem ga signalizira s sirenoin prenosom alarma na varnostni nadzorni center in gasilcem.
Preglednica4 – Dolžina gasilskih cevi