Janez Šauperl - starosta med instalaterji
7 December, 2008 / Zanimivosti
Janez Šauperl – skrbi me obnašanje številnih posameznikov, ki so na najvišjih položajih Obrtne zbornice Maribor. Nemudoma bi se morali s teh položajev umakniti vsaj tisti, ki s svojim negativnim poslovanjem v svojih obratovalnici kvarijo ugled zbo
Odločitev o predstavitvi osebe v prvi številki strokovne revije Instalater ni bila lahka. V Sloveniji poznam veliko instalaterjev, o katerih bi se lahko razpisal, a sem se na koncu odločil, da predstavim človeka, ki je s svojo prisotnostjo v obrti krojil tudi njeno politiko.
Janez Šauperl, rojen leta 1945 v Limbušu pri Mariboru, po poklicu strojni tehnik in mojster strojnih instalacij, je z obrtno dejavnostjo začel že davnega leta 1969. To je bilo takrat, ko časi opravljanju obrtne dejavnosti niso bili najbolj naklonjeni. » Za pridne in odgovorne obrtnike je bilo dela dovolj in najvažnejše je bilo to, da so bila plačila zagotovljena, če pa kdo ni hotel plačati, je za to poskrbela država, v večini primerov preko davčne uprave «, je najin pogovor pričel g. Janez.
Njegovo znanje, volja do dela in strokovnost, so v tistem času bili iskani po celotni Jugoslaviji. Sam si je največ dela zagotovil v sosednji Hrvaški ter Bosni in Hercegovini. Delo v tistih časih, ki je bilo daleč od doma je pomenilo velik izziv. Slabe cestne povezave, transportna sredstva pa v takšnem stanju, da danes raje o njih niti več ne razmišlja. Kljub vsemu ostaja nostalgija in se tistih časov še danes zelo rad spominja.
Za tiste čase dokaj dobra strokovna šolska izobrazba ga je zraven obrtne dejavnosti vlekla tudi na politično področje. Tako se je ob delu, v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, aktivno vključil v nastanek takratnega društva obrtnikov v Mariboru. Ob svoji zagnanosti, predvsem pa vztrajnosti in spoznavanju strokovnih aktov si je vseskozi pridobival številne odgovorne funkcije. Za naštevanje vseh teh bi bilo v tem članku premalo prostora, zato bom omenil le nekatere od pomembnejših: v številnih mandatih je bil član upravnega odbora, predsednik statutarne komisije, član izvršilnega odbora v strokovnih sekcijah na Območni obrtni zbornici v Mariboru in Slovenije.
Seveda pa je njegovo delo zapustilo tudi sledi na republiškem nivoju. Med težje naloge pripisuje sodelovanje v pogajalski skupini za novo kolektivno pogodbo za obrt in podjetništvo (KPOP).
Stroki se je zagotovo zapisal v spomin po ustanovitvi strokovne sekcije v Mariboru in sekcije na nivoju republike. Posledica obeh strokovnih sekcij je postala hitro opazna. Stroka se je začela medsebojno spoznavati, povezovati in družiti ter na nivoju države izvajati številne odmevne projekte. Po vzgledu mariborske sekcije so se tudi na številnih območnih zbornicah Slovenije ustanavljale nove sekcije. To je bil lep in jasen dokaz, da lahko stroka le s kupnimi močmi doseže največje uspehe.
Seveda ga danes moti, da je delo v strokovni sekciji kontinuirano z vzponi in s padci. Predvsem ga moti, da stanovski kolegi ne znajo začeto delo v strokovni sekciji nadgraditi in ga izkoristiti kot ceha instalaterjev, saj je bila nenazadnje s tem namenom tudi ustanovljena strokovna sekcija.
Kot večina obrtnikov si je ob svojem instalaterskem delu tudi Janez Šauperl ustvaril gostinski lokal. Tako lahko sedaj ob prostem času, ki ga ni veliko, priskoči na pomoč ženi, ki dela v lokalu in drugače sama vodi vsa dela. Omenja pa, da tudi delo v gostinstvu ni več to, kar je bilo še pred leti, saj je vse več gostinskih lokalov, druženja pa vse manj, kultura prehranjevanja in konzumiranja pijače je na nizkem nivoju, predvsem pa se mora vsak gostinec ukvarjati s problemi po sprejeti zakonodaji, ki delo v gostinstvu še dodatno otežuje. Glavni problem pa je zagotovo finančnega značaja.
Gostinsko problematiko ne spoznava samo v svojem lokalu. Težave spremlja tudi preko društva Obrtnik, ki ima v lasti planinski dom na Kozjaku. Obrtniki se vse premalo zavedajo, da je dom njihova last in ne koristijo številnih bonitet, ki jim pripadajo, saj brezplačno prenočevanje članov društva Obrtnik koristi le malo njenih članov. Veliko zadovoljstvo pomeni, da so končno uspeli dobiti upravljalca, ki je dober skrbnik doma, in predvsem, da živi z gosti, kar je v veliko zadovoljstvo številnim obiskovalcem.
Kljub dolgemu delovnemu stažu in do sedaj opravljenemu delu še Janez ne počiva. Skupaj s predsednikom mariborskega odbora delodajalcev za obrt in podjetništvo g. Markom Babškom, vztrajata pri tako imenovanih »klepetalnicah«, ki pomenijo izobraževanje vseh tistih, ki si želijo pridobiti potrebno znanje za obrt in podjetništvo.
Za uspešno aktivno zbornično delo si šteje predvsem ponovno uvedbo vajeniškega in mojstrskega izobraževanja, v katerem je tudi sodeloval. Za svoj največji neuspeh si prišteva, četudi sam ni imel odločilnega vpliva, ukinitev dualnega izobraževalnega sistema in izničenje mojstrskega naziva. Tako ostaja vprašanje, le kdo bo že čez pet ali deset let sploh še obvladal obrtni poklic.
Kljub velikemu trudu, ki ga je vložil v že skoraj 40-letnem delu v zbornici, in vloženemu trudu v poznavanje in spoštovanje strokovnih aktov, je že velikokrat doživel tudi številna nasprotovanja. Prepričan je, da je nadaljnje delo v Obrtni zbornici odvisno predvsem od politične volje in od obveznega ali prostovoljnega članstva v OZS. Velik problem je tudi v tem, da številni dobrohotno želijo izpostaviti svojo kariernost in si posledično zakonodajo mnogokrat priredijo po "svojih" razmišljanjih. Vodilni in aktivni funkcionarji v zborničnem sistemu bi se morali znati poslušati in spoštovati mnenja tudi od drugače mislečih. Ni dobro samo tisto, kar si misli nek posameznik, to je za zbornico slabo in temu je g. Janez vedno nasprotoval.
Še bolj ga zaskrbi razmišljanje in obnašanje številnih posameznikov, ki so na najvišjih položajih Obrtne zbornice. Nemudoma bi se morali s teh položajev umakniti vsaj tisti, ki s svojim negativnim poslovanjem v svojih obratovalnicah kvarijo ugled zbornice oziroma obrti.
Na koncu šemnenje o strokovni reviji Instalater:
» Končnega mnenja o reviji še nimam, saj mi je na voljo le vzorčni izvod. Ocenjujem, da je odločitev za izdajo revije pozitivna, saj se s tem v Sloveniji istočasno povečuje tudi strokovna literatura. Vizualno mi je revija všeč, o njeni vsebini še ne bi rad dajal svojega mnenja in to prepuščam bralcem revije », je pogovor zaključil g. Janez Šauperl.
Ivo Klevže