Merjenje količine vode
28 Februar, 2009 / Vodovod
Vodo še vedno prištevamo za enostavno in poceni naravno dobrino. Takšna razmišljanja so napačna. Vsak dan potrošimo ogromne količine vode. Zavedati bi se morali, da je voda omejen, naravni vir. Na Zemlji je pitna voda v omejenih količinah. Dodatno čiščenje vode in njena distribucija po ceveh, pa zahtevata veliko energije. Z vodo moramo v prihodnje ravnati varčno in v omejenih količinah.
V enega izmed teh ukrepov spada merjenje, porabljene količine vode. Za merjenje porabe vode uporabljamo vodne števce, ki delujejo na dveh različnih principih:
Merjenje hitrosti
Merimo število vrtljajev propelerja, ki se vrti v vodnem toku. Število vrtljajev v enoti časa (obr/min), ustreza določeni množini pretečene vode (v m3/s). To izračunamo iz preseka cevi in hitrosti vode. Števec vrtljajev propelerja lahko torej neposredno umerimo v m3/s, skladno s kontinuitetno enačbo za pretok: pretok v mJ/s = presek cevi v m- x hitrost pretakanja v m/s.
Slika 1 - Univerzalni vodomer za hladno vodo
Legenda k sliki
|
1 - Krogelna pipa, razvodnik, pretočni zaporni ventil brez izpusta |
|
2 - Jekleni nosilec vodomerja s pritrdilnim materialom |
|
3 - Povratna zapora, izpust |
|
4 - Enako kot 1, le z izpustom |
Merjenje volumna
Z vodo se izmenoma polni in prazni vrtljiva komora znanega volumna. Število obratov je merilo za množino pretečene vode. Ti števci se uporabljajo za manjše pretoke. Pri bobnastih števcih, doteka merjena tekočina v osi bobna in izmenoma polni merilne prekate. Zaradi posebne oblike prekatov pride pri polnjenju do vrtenja bobna; levi, niže ležeči del prekata, postane namreč težji in zato boben zasuče. Tako se zgodi, da voda iz enega prekata izteka, medtem, ko se naslednji prekat polni.
Preglednica 1: Hišni vodni števec za hladno vodo do 40 oC po DIN ISO 4064-1 (podatki od proizvajalca)
|
Nazivna velikost Vn Nazivno ime Poleg števca Vn Dopustna stalna obremenitev Maksimalni pretok Vmax Tlačne izgube pri Vmax Dpmax Prehodni pretok Vt Minimalni pretok Vmin Preklop Vnavzgor Vnavzdol Vgradna dolžina - navoj Višina Širina Teža |
m3/h DN/R m3/h m3/h m3/h mbar l/h l/h m3/h m3/h mm mm mm kg
|
1,5 R½
3 1000 120 30
209 60,5 70 0,48 |
2,5 R¾
Obr. 5 510 37,5 20
288 112 95 2 |
6 R1
Obr. 12 850 90 25
378 132 103 3,3 |
10 R1½
Obr. 20 750 150 30
438 160 131 6,6 |
15 50 2,5 40 90 580 37,5 20 2,3 1,2 270 300 185 38,5
|
40 80 2,5 120 200 900 37,5 20 2,3 1,2 300 320 210 44,5
|
60 100 2,5 180 280 900 37,5 25 2,3 1,2 360 320 220 56 |
150 150 10 400* 600 600* 150 30 8,3 4,7 1000 312 420 97,5 |
Tlačne izgube v vodnem števcu:
|
Za hišne števce uporabljamo števce s krilnimi kolesi. Delajo jih v dveh izvedbah. Pri suhih števcih leži krilno kolo v vodnem toku, števni kazalec in številčnica pa sta nameščena zunaj, na suhem. Krilno kolo in števec veže gred. Ta je, z zaporo, speljana skozi kovinsko ploščo, ki loči vodovodni del od suhega. Pri mokrih števcih ležita pod vodo, tako pogonski del, kot tudi števec. Ti števci so bolj natančni, vendar jim voda številčnico rada olušči in onesnaži. Na sliki 1 je prikazan števec za merjenje količine vode v stanovanjskih hišah. V preglednici 1 in 2 je prikazana razlika med volumetričnim števcem in števcem s krilnim kolesom.
Preglednica 2: Števec za hladno vodo z volumetričnim kolescem, izdelan po DIN ISO 4064-1 DIN 1988-3
Za merjenje večjih količin vode v industriji se uporabljajo Woltmannovi in elektronski števci. Krilno kolo je vgrajeno v raven kos cevi. Zaradi vodnega toka se kolo vrti, njegovo vrtenje pa polž prenaša na števec. Merjenje množine vode z Venturijevo cevjo (sl. 2), temelji na dejstvu, da je pri različnih hitrostih statični tlak v cevi različen. V ožini je hitrost pretakanja večja, kot pred ali za njo. Zato je podtlak na mestu B večji, kot na mestu A ali A'.
Preglednica 3: Števec s krilnim kolescem izdelan po DIN ISO 4064-1 DIN 1988-3
Preglednica 4: Dimenzije vodnih števcev
|
Priključni navoj |
G ½ B |
G ½ B |
G ¾ B |
G 1 B |
G 1 ¼ B |
G 1 ½ B |
G 2 B |
||||
|
Vgradna dolžina v mm |
110 |
110 |
165 |
190 |
260 |
260 |
300 |
||||
|
Volumen pretoka v m3/h 2) |
0,6 |
1,0 |
1,5 |
2,5 |
3,5 |
6,0 |
10 |
||||
|
Maksimalen pretok m3/h |
1,2 |
2,0 |
3,0 |
5,0 |
7,0 |
12,0 |
20 |
||||
|
Woltmanov števec |
|||||||||||
|
Priključek DN 1) |
50 |
65 |
80 |
100 |
150 |
200 |
|||||
|
Volumen pretoka v m3/h 2) |
15 |
25 |
40 |
60 |
150 |
250 |
|||||
|
Maksimalen pretok m3/h |
30 |
50 |
80 |
120 |
300 |
500 |
|||||
|
1) V danih pogojih volumskega pretoka lahko izberemo za eno stopnjo večjega ali manjšega 2) Nazivni volumski tok |
|||||||||||
Preglednica 5: Tlačne izgube v vodnem števcu DIN 1988-3
|
Števec |
S krilatim kolesom |
Woltmannov vodoravni |
Woltamnnov paralelni |
|
Volumen pretoka v m3/h |
< 15 |
< 15 |
< 15 |
|
Tlačne izgube v mbar |
1000 |
600 |
300 |
Tlačna razlika med mestom B in A je odvisna od hitrosti pretakanja in tako tudi od pretoka (kontinuitetna enačba). Po zožitvi ima voda spet isto hitrost kot pred njo, tako da je na mestu A« praktično enak tlak, kot na mestu A.
Slika 2 - Venturijeva cev
Za namestitev vodomera je zadolžen upravitelj vodovoda, kateri določi tudi tip in velikost. Vodomeri so sestavni del priključka, namenjeni za obračun porabe vode. Vsak vodomer mora imeti vtisnjeno kontrolo meril, od pristojnega urada za kontrolo meril in plemenitih kovin. Dela z nameščanjem in premeščanjem vodomerov, kot tudi nadzor, lahko opravlja samo dobavitelj pitne vode.
Količina porabljene vode iz omrežja javnega vodovoda, se meri v kubičnih metrih, po stanju odčitanem na vodomeru vodovodnega priključka. Vodomere odčitava delavec upravitelja vodovoda enkrat letno. Upravitelj lahko določi tudi drugače.
Cena m3 vode se določa v skladu z določili zakona o komunalnih dejavnostih in na podlagi zakona o temeljih sistema cen in družbene kontrole cen.
Prekinitev dobave vode
Dobavitelj vode lahko, na stroške uporabnika, brez odpovedi prekine dobavo vode, v naslednjih primerih:
- kadar stanje interne naprave ogroža zdravje drugih uporabnikov, oziroma kakovost vode v javnem vodovodnem omrežju,
- če je priključek na vodovodno omrežje izveden brez soglasja upravitelja,
- če interna napeljava in druge naprave uporabnika, ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik vzroka oviranja noče odstraniti,
- če brez soglasja upravitelja dovoli priključitev drugega uporabnika, na svojo interno napeljavo,
- če onemogoča delavcem upravitelja preglede in odčitavanje na vodomeru in interni inštalaciji,
- če uporabnik, brez privolitve upravitelja, odstrani plombo (na vodomeru, hidrantu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka,
- če krši predpise o varčevanju z vodo, kadar je to dogovorjeno ali odrejeno (redukcija),
- če ne plača računa v 15 dneh, po prejemu opomina pred tožbo.