Vodovod

Predpisane armature za hladno in toplo vodo

Med varnostnim ventilom in toplotnim grelnikom vode ne sme biti nobene zapore


Za pripravo tople vode imamo različne možnosti. Pripravimo jo lahko na mestu uporabe, kot tudi s centralnim ogrevanjem. Za ogrevanje najpogosteje uporabimo plin, električni tok, trdo ali tekoče gorivo, sončno energijo, toplotno črpalko itn..

Vsak toplotni grelnik vode je, preko hladne vode, z določenimi armaturami priključen na vodovodno omrežje. Potrebne oziroma predpisane armature so opisane v sliki in preglednici št. 1. Ker je tlak vode v toplotnem grelniku enak, kot v vodovodnih ceveh, ga je potrebno opremiti z ustreznimi varovalnimi armaturami. Običajni dovoljeni tlak za delovanje grelnika znaša okoli 6 barov. V kolikor je tlak vode v ceveh višji, je potrebno vgraditi reducirni ventil, ki ga naravnamo na 6 barov.

Za varovanje toplotnega grelnika vgradimo varnostni ventil. Med varnostnim ventilom in toplotnim grelnikom vode ne sme biti nobene zapore, ker morata biti grelnik vode in varnostni ventil stalno povezana. Da ne pride do kapljanja vode iz varnostnega ventila, lahko dodatno vgradimo membransko raztezno posodo. Raztezna posoda za centralno ogrevanje za ta namen ni primerna.

Preglednica št. 1: Armature na dovodni instalaciji HV za ogrevanje tople sanitarne vode, po DIN 1988

Skupina

 Opis opreme po sliki št. 1:

1a

Topla voda, prostornina/armatura

2a

Pretočni grelnik vode, s hidravličnim krmiljenjem, izliv - odprto/zaprto

3a

Nizkotlačni grelnik tople vode, prostornine do 10 l

4a

Zaprti mali grelnik vode, s termično regulacijo in s prostornino do 10 l

 

Odprti grelnik vode (kopalniška peč) za ogrevanje s plinom, elektriko, premogom ali s kurilnim oljem, prostornine preko 10 l

5a

Zaprti grelnik vode s termično regulacijo (ogrevan s plinom, elektriko ali s kurilnim oljem), prostornine preko 10 l

 

Centralni grelnik sanitarne tople vode (ogrevan na paro ali z vročo vodo)

 

Pretočni grelnik vode za centralno ogrevanje sanitarne pitne vode, prostornine nad 10 litrov

Slika 1 - Zahteve po DIN4753

Legenda k sliki št 1:

  1

  2

 

  3

  4

  5

 

  6

  7

  8

  9

10 

Zaporni ventil ZV

Tipska izvedba tlačno reducirnega ventila za regulacijo

 HV - tlak > dovod TV - delovni tlak

Preizkusni ventil

Povratno zaporni ventil

Priključek za manometer (potreben od prostornine 1000 litrov naprej),

zaporni ventil ZV, od prostornine toplotnega hranilnika 120 l naprej

ZV od 120 l prostornine hranilnika naprej

Tipska izvedba VV (varnostni ventil) pri membranski posodi

Izpustni ventil, neposredno pred izlivnim mestom

Naprava odprte izvedbe - (brez tlaka)

Naprava zaprte izvedbe (podtlačna) tudi > 50 l (ali V(l)  x  p(bar) > 300).

ZV = zaporni ventil; HV = hladna voda; TP = topla voda; VV = varnostni ventil

 

Predpisana je tudi vgradnja povratno zapornega ventila za hladno vodo, ki prepreči, da bi se voda iz grelnika, vračala v vodovodno instalacijo. Polega tega vgradimo tudi zaporne ventile, ki omogočajo popravila na napeljavi, ne, da bi bilo ob tem potrebno izključiti celotno napeljavo.

Zahteve porabnikov so zelo različne. Za pripravo tople vode imamo veliko sistemov, aparatov in različnih virov energije. Že pri načrtovanju ogrevanja vode, se je treba najprej odločiti, ali bomo ogrevali vodo na centralnem mestu ali pa, povsod tam, kjer jo bomo potrebovali. Slika 2 prikazuje električni grelnik tople vode, s potrebnimi armaturami in tehničnimi podatki.

Slika 2 - Električni grelnik za toplo vodo

Legenda k sliki 2:

Pozicija po št. na sliki 

Tehnični podatki za grelnik

 

  1

→ Dovod hladne vode HV

Vsebina grelnika v l                                  →

    5

   10

  80

  2

→ Regulator toplote

40 oC iztočna količina (SP 65 oC) l           →

 9,5

18,5

157

  3

→ Cevni grelnik

Maksimalni iztok l/min                              →

    5

     8

  18

  4

→ Varnostni termostat

Nastavljiv na ogrevanje do 85 oC1) min     → 

  13

   26

210

  5

→ Topla sanitarna voda TSV

Skupna teža,  v kg                                    →

    9

   18

130

  6

→ Tipalo termostata za toplo vodo

 

 

 

 

  7

→ Posoda grelnika

Višina v      mm                                           →

412

 493

965

  8

→ S toplotno izolacijo

Širina  v      mm                                           →

240

 290

504

  9

→ Globina grelnika

           v      mm                                           →

218

 270

502

10

→ Kontrolna lučka

 

Pri centralni pripravi tople vode se najpogosteje uporabljajo kombinacije s kotlom za ogrevanje, ki ima grelnik za toplo vodo že vgrajen ali pa ga postavimo poleg kotla. Pri takšnem načinu je prednost, da imamo eno samo kurišče in, da lahko ob električni energiji, uporabimo še druge primarne vire, kot so kurilno olje, plin ali premog. Na sliki št. 3 je prikazan kombinirani grelnik tople vode za centralno in električno ogrevanje.

Slika 3 - Stoječi toplovodni grelnik vode za indirektno ogrevanje

Legenda k sliki št. 3:

1)   Pretočna temperatura 70 oC

2)  Topla sanitarna voda, maksimalno do 90 oC

3)   Električno dodatno ogrevanje do 6 kW

4)  Krožni oziroma cirkulacijski vod R ¾.

5)  Povratni vod ogrevanja

6)  Dovod sanitarne vode, s temperaturo vode do 10 oC

Z ozirom, da je kotel za centralno ogrevanje predviden za večje toplotne zmogljivosti, je v poletnem času izkoriščen le od 20 do 30 odstotkov. Zato je v letnem obdobju bolj primerno uporabiti drug način ogrevanja vode. Uporabimo lahko plinski, električni grelnik, sončno energijo ali toplotno črpalko. Na preglednici št. 3 so prikazani podatki za uporabo hranilnika za toplo vodo, z indirektnim ogrevanjem. Diagrama v preglednici št. 2 in slika št. 4, prikazujeta količino tople vode, pri različnih velikostih toplotnih grelnikov.

Preglednica št. 2: Podatki za uporabo toplotnega hranilnika za toplo vodo

 

Prostornina hranilnika  za toplo sanitarno vodo v l

 

 

200

 

300

 

400

 

500

 

1000

Trajna obremenitev   45   1)  kW

Trajna obremenitev          1)  l/h

Trajna obremenitev   60   1)  kW

Trajna obremenitev          1) l/h

    29

  710

    17

  290

    39

  950

    23

  400

    43

1050

    31

  530

    43

1050

    36

  620

    73

1780

    60

1030

Trajna obremenitev   45   2)  kW

Trajna obremenitev          2)  l/h

Trajna obremenitev   60   2)  kW

Trajna obremenitev          2)  l/h

    45

1100

    34

  590

    58

1420

    44

  760

    72

1760

    64

1100

    86

2100

    71

1220

  142

3470

  118

2030

Potreba po topli vodi          m3/h

Ogrevna površina               v m2

Nazivna mo荠                        NL

Izgube v mirovanju           kW/h

   2,5

   1,3

   3,6

 1,36

   2,5

   1,6

 11,0

 1,74

   3,0

   1,7

 15,0

   2,3

   3,0

   2,1

 19,0

   2,6

   6,0

   3,1

 43,0

   4,0

Priključek za hladno vodo    HV

Priključek za toplo vodo       TV

Priključek za

predtok/povratni vod

   R1

   R1

 

   R1

    R1

    R1

 

    R1

    R1

    R1

 

 R1¼ 

    R1

    R1

 

R1¼

R1½

R1½

 

R1¼

Višina                               v mm

Premer                             v mm

Teža                                   v kg

1225

  650

  105

1467

  650

  121

1673

  710

  142

1933

  710

  163

 2168

1050

  326

Na sliki št. 4 je prikazana količina tople vode, pri različnih velikostih grelnikov za toplo vodo.

 

                                                                                                              Slika 4 →

Uporaba manjših grelnikov tople vode je zelo priporočljiva. Tako ločimo odprte grelnike, ki delujejo brez tlaka (nizko tlačni grelniki) in zaprte tlačne grelnike. Najpogosteje uporabljamo pretočne grelnike, ali grelnike, ki jih lahko vgradimo pod delovno mizo v kuhinji. Na sliki št. 5 sta prikazana grelnika za vgradnjo pod in nad delovno mizo, komplet s potrebno opremo.

Slika 5 - Majhen grelnik tople vode za vgradnjo pod in nad delovno mizo

Prednost pretočnih grelnikov, pred večjimi toplotnimi grelniki za toplo vodo je, da lahko uporabljamo toplo vodo neomejen čas. Pretok vode v minuti je sicer omejen, zato je potrebno za kopanje v kopalni kadi, za polnjenje kadi več časa. Uporaba je primerna na posameznih porabnih mestih ali za tiste porabnike, ki so nameščeni zelo blizu skupaj. Je pa potrebna zelo velika priključna  moč na električno omrežje, zato je najbolje, da ima priključek svojo varovalko.

Porabljena energija pri ogrevanju tople vode je v veliki meri odvisna tudi od načina uporabe oziroma, od mešanja tople in hladne vode. V preglednici št. 3 je prikazana poraba tople vode z dovodom hladne vode pri 10 oC.

Preglednica št. 3: Iztočena količina v litrih vode pri različnih temperaturah mešanja v oC

  V

  l

ϑ hranilnik

v oC

Iztočena količina v l pri mešani temperaturi

   35 oC

   38 oC

   40 oC

   55 oC

  5

10

15

80

60/50

60/50

60/50

60/50

  10/ 14

  20/ 28

  30/ 42

160/240

    9/  13

  17/  25

  26/  37

140/210

    8/ 12

  16/ 23

  25/ 35

130/200

  5/   8

10/  15

15/  23

80/110

1) Dotok hladne vode pri temperaturi ϑHV  =  10 oC  



Strokovna knjiga ogrevanje

Knjiga Ogrevanje


Knjiga »Ogrevanje – vse za ogrevalno tehniko«, ki jo smo jo izdali meseca julija 2013, ne zagotavlja samo znanja o tehniki, zamenjuje tudi številne in že do zdaj uveljavljena mnenja strokovnjakov. Moja želja je , da se s pomočjo kakovostne strokovne knjige, kateri bodo sledile še knjige, kjer bodo opisani sodobni načini o prezračevanju, kakovostni gradnji objektov kot je ničelna energijska hiša ter izvajanje vodovodnih instalacij.

Naročite svoj izvod knjige Ogrevanje