Na splošno, razlikujemo izdelavo ometov med mineralnimi in iz umetne smole. Z umetno smolo proizvedene vezane mase krepijo tanko plastne sisteme. Vplivne odporne lastnosti proti udarcem lahko te izkazujejo tudi pri majhni debelini z veliko odpornostjo proti mehanskim obremenitvam in majhni dovzetnosti za razpoke. Mineralni sistemi ometov, pa potrebujete debeline plasti od 3 mm naprej.
Tako imenovani sistemi ometov s srednje debelo plastjo se izvajajo do okoli 7 mm debeline in sistemi in z debelo plastjo nad 10 mm. Tankoplastni sistemi imajo na splošno pomanjkljivost, saj se zaradi tanke plasti veznega materiala lahko pojavi prekrivanje armirne mreže. Mineralni omet sistemi nudijo tukaj več prostora za prekrivanje armaturne mreže, ki je lahko izvedeno z diagonalno ojačitvijo do treh plasti v kotih odprtin.
Slika 509 – Diagonalna ojačitev s predhodno izdelanimi puščicami
Armaturna mreža mora biti vgrajena v tanko plastnih, srednje in v debelo plastnih sistemih na zgornji polovici ometa. Ta način dela je zanesljiv. Pri armiranem ometu na toplotne izolacijske plošče nanesemo armirani omet, ki ga nato z ravno letvijo poravnamo. Na ravni površini z ravno letvijo izravnavamo tako dolgo, da odstranimo vse nastale gube. Po dosledno naneseni količini nato še nekaj krat dodatno naneseni tanek sloj razvlečemo in ravnamo tako dolgo, da se gube popolnoma poravnajo in niso več vidne. Da se zagotovi minimalna debelina ometa, se to lahko opravi tudi z nazobčanim orodjem.
Odseki, utrjeni z armirno mrežo, se prekrivajo približno na 10 cm. Da bi se izognili tveganju z zarezami ali razpokam na vogalih, odprtinah, vdolbinah in pri nišah obstajajo dodatne možnosti, na primer s predhodno izdelanimi trakovi v obliki puščice, ki se vgradijo v obliki diagonale (glej sliko 509).
Za zaščito zunanjih vogalnih robov vgradimo kotne profile z armirno mrežo. Za notranje robove so prav tako primerni kotni profili (glej sliko 510), ki jih ravno tako kot zunanje profile poravnamo z notranjim robom in s spoji navzven. Razen tega bo utrjenost preko notranjega roba bistveno stabilnejša. Okrepljena armatura v vogalu je zaščitena in jo je pri obdelavi površinske armature zelo težko poškodovati oziroma je ne moremo prerezati na robu z gladilno lopatico.
Slika 510 – Notranja kotna armirna mreža z zaščitnim kotnikom
Kadar je končni premaz na finem zaključnem ometu zrnastega videza do 2 mm, je treba izvesti dodatno ometano armirano podlago. Ta zmanjšuje tveganje za nastajanje razpok. Pri finem ometu tanke razpoke izstopajo še posebej vizualno, zato lahko privedejo do pritožbe naročnika. Zaradi tega je mogoče površino dodatno izravnati, kar je za izvajalca vsekakor dodatna prednost. Na udarnih mestih lahko dodatne ometane nosilne plošče lepimo na mesta izolacijskih plošč. Alternativno lahko pod okrepljenimi površinami v ločenih ometanih plasteh namesti, zaščitno armaturno mrežo (teža podlage do 330 g/m2). Zaščitna mreža pri tem ne nadomešča armiranih mest in se zato ne sme namestiti brez nje.
Končni premaz
Zaključni omet je sestavni del toplotno izolacijskega sistema in se mora ujemati z določenimi predpisi (glej poglavje 4.1.2). Da bi izboljšali odgovornost in regulacijo vpojnosti lahko po vrsti zaključnega ometa ali gradbenega razmerja (višje temperature, velike fasadne površine) je smiselno sistem prilagoditi in uporabiti besedo – temeljni premaz.
Zaščita pred vremenskimi vplivi
Zaključni ometi kakor tudi armirani ometi morajo biti vodo odbojni. Ta vodna odbojnost se ne sme zamenjavati z odbojem v kapljicah. Nizka omočljivost površine se imenuje "Lotusov učinek", kot se lahko vidi iz obrata Lotusa. Za učinkovito odvajanje vode ni potrebno nobeno kapljanje vode, ki bi nastajalo skozi mejo površinske napetosti med vodnimi kapljicami in ometano površino, to ni mogoče. Zatemnjena zgornja površina in menjava pri vodi, ki se odbija na omet in barve z visoko vpojnostjo vode pred dejansko razdelitvijo vodnih kapljic v obliki ploščice na površini šipe, na zgornji strani in se pusti videti tako temna.
Mineralni ometi
Zaključni ometi so na voljo za uporabo z različnimi vrstami veznih materialov. Mineralni ometi po DIN 18550 "omet in ometani sistemi" iz leta 2005 in DIN EN 998 - 1 "določanje malte za gradnjo zidov" iz leta 2010 so na voljo za takojšnjo uporabo suhe malte. Sestavljeni so iz mineralnih veziv z dodatkom kamnitih agregatov in dodatkov za izboljšanje obdelave, oprijem in trajnost ometa pred higroskopskimi vplivi za izboljšanje.
|
Zaključni ometi se običajno obravnavajo, kot tanka plast ometa z do 6 mm velikimi zrni za uporabo kot: • Strukturni omet (spraskani ometi) • Brizgani omet (tudi ometi z lopatico) • Zaribani ometi do 1,5 mm • Modelirani ometi (starinski ometi). |
Pri modularnih ometih obstaja nevarnost za las tankih razpok. S spiranjem veziva in zaradi neenakomernih debelin plasti nastajajo napetosti, ki lahko vodijo do počasnega krčenja in napetostnih razpok.
Debele plasti ometov se običajno izvajajo kot plemeniti opraskani ometi. Plast ometa se izvaja z veliko debelino (okoli tri do štiri krat zrnata struktura). Struktura nastane s praskanjem debelih zrn na površini po 1 do 2 dneh in pri tem se izluščijo zrnja (glej sliko 511). Plemenitih opraskanih ometov ni potrebno slikarsko pleskanje in imajo prednost odličnega ravnotežja vlage. Le pri obnovitvi ometov se morajo ti ometi izključno z mineralnimi barvami odstraniti, da dobimo mineralni značaj in pozitivne lastnosti.
Mineralni ometi se strjujejo z mineralno - kemijsko reakcijo apna in morebitnega cementnega deleža z vodo in C02 ter zraka ter da se pri tem nastali kristali vežejo z agregati.
Kot končni premaz na toplotno izolacijskih sistemih morajo mineralni ometi biti najmanj iz maltne skupine P II po DIN 18550 in CS II po DIN EN 998 - 1 ali vsaj enakovredni. Uporabljene malte v okviru teh kategorij so v preteklosti zaradi vlage povzročale škodo na območjih, obremenjenim s škropljenjem vode.
Organski ometi
Tanko plastne omete se lahko izdela tudi, kot ometi iz umetne smole po DIN 18558 "umetna smola" (1985). Pri tem se izvede premaz iz polimernih smol, katerih videz spominja na mineralne omete. Na voljo so kot izdelana masa za izvedbo. Ker imajo ometi iz umetne smole visoko odpornost na difuzijo vodne pare se, je že v preteklosti, pokazalo, da so povzročili večjo škodo zaradi kopičenja vlage pod ometom. Danes se vse pogosteje uporabljajo silikonsko smolne emulzije. S tem se je prepustnost vodne pare bistveno izboljšala.
Ometi iz silikonske in umetne smole se fizikalno posušijo z izparevanjem vode. V tako imenovanem "hladnem pretoku" se deli iz umetne mase zlepijo drug pod drugim.
Slika 511 - Postrgana struktura, ki nastane zaradi izpadajočih zrn, s strganjem
Silikatni ometi
Drugo vrsto veziva predstavljajo disperzijsko silikatni ometi po DIN 18363 "postopki javnega naročanja VOB in naročila za gradbena dela, del C: splošni tehnični pogodbeni pogoji za gradbene storitve (ATV) - pleskarstvo in slikarstvo" (2006). Te vsebujejo mineralno vezivo kalijev silikat z mineralnimi vezivi in ne več kot maksimalno 5 odstotni delež mase organskih delov, ki vsebujejo stabilizatorje. S tem so nam na voljo pripravljeni disperzijsko silikatni ometi, kot so ometi iz umetne smole.
Velika razlika pri ometih iz umetne smole je strjevanje. Proizvodi iz silikata vsebujejo podporo tako fizično zaradi izhlapevanja vode kot tudi kemično. V vodi raztopljeni kozarec se strdi, in nato reagira z absorbiranjem ogljikovega dioksida iz zraka in tvori v vodi obstojno silicijevo kislino. Pri tem naletimo na netopljivo silicifikacijo, ki je reakcija veznega materiala kalijevega silikata z mineralno podlago.
I.K.
