S toplotno izolacijo ohranimo zaželeno temperaturo v prostoru. Razen ohranjanja temperature , pa obvarujemo zgradbo, tudi pred kondenzacijo. Slaba toplotna izolacija, je tudi najpogostejši razlog za nastanek kondenza.
Kondenzacija predstavlja fazni prehod iz plinastega stanja v tekoče, z odvzemom toplote (ohlajevanjem) do kritične temperature. Kondenz se vedno pojavi na hladnejši površini, če je temperatura površine pod rosiščem. Tako pride pri 20 oC temperature zraka v prostoru, do kondenzacije na površini gradbenih delov, če je relativna zračna vlažnost presegla naslednje vrednosti:
Preglednica št. 1: Predpostavke za kondenzacijo pri 20 oC temperature zraka v prostoru
|
Površinska temperatura |
Relativna zračna vlažnost |
|
6,0 oC |
40 % |
|
9,3 oC |
50 % |
|
12,0 oC |
60 % |
|
14,4 oC |
70 % |
|
16,4 oC |
80 % |
Da ne pride do kondenzacije in posledično do nastanka plesnenja, je potrebno vsako hišo od zunaj na debelo toplotno izolirati. Tudi s pomočjo nadziranega prezračevanja v bivalnem prostoru, v katerem je relativno visoka zračna vlažnost, poskrbimo za samodejno in energijsko varčno prezračevanje.
Debela toplotna izolacija ne preprečuje samo nastajanja kondenzata v zidovju, temveč poskrbi, da tudi v najhladnejšem zimskem obdobju, ostane toplota v prostorih, znotraj zunanjega zidovja. Iz gradbeno fizikalnega pogleda je napačno in malo učinkovito, če je opečni zid debeline 38 cm, obložen s toplotno izolacijo, debeline samo 5 cm. Pri tem se ustvarja rosišče v sloju lepila in tako je lepilo skozi celo zimo vlažno. Na sliki št. 1 je prikazan primer za nastanek kondenzacije na opečnem zidu.
Zato je pri toplotni izolaciji potrebno posebno skrb nameniti nastajanju toplote in vodne pare. Dobro je, da omogočimo nadzorovan prehod toplote in vodne pare navzven, iz prostora. To najbolje zagotovimo, če vgradimo paropropustno folijo, ki omogoča, da vodna para, ki nastaja v notranjosti, čim bolje in enakomerno prehaja skozi obodno konstrukcijo, hkrati pa omogoča pravilno izmenjavo zraka v prostoru.
