Sodobno grajene zgradbe prepuščajo skozi ovoj zelo malo količino zraka. Iz tega sledi, da naravna zamenjava zraka z odpiranjem oken v danih pogojih vedno ni mogoča. Zato se danes, ne samo pri pasivnih hišah, priporoča vgradnja prezračevalnega sistema, predvsem za odvod izrabljenega zraka in vodnih par , hkrati pa tako poskrbimo za prijetno počutje v prostoru. Prav tako je zaželena dobra toplotna izolacija, saj postane cena za energijo veliko nižja, če že ne skoraj nična.
Pri pasivni hiši je toplotna izolacija vgrajena tako, da prezračevanje hkrati služi tudi za ogrevanje. Z zrakom dovedena količina toplote je omejena, saj se pri temperaturi zraka okoli 50 oC začne dvigovati prah v prostoru. Zato je toplotna izolacija zasnovana tako, da je toplota na razpolago v zadostnih količinah tudi pri dovajanju svežega zraka v najhladnejših dneh, s čimer je hkrati dosežena ugodna temperatura za bivanje v prostoru.
Jedro vsake prezračevalne naprave je povratno dobljena toplota s protitočnim prenosnikom toplote. Toplota, dobljena iz odpadnega zraka zadostuje za ogretje okoli 80 do 95 odstotkov dovajanega zraka in pri tem ni potrebnega nikakršnega primešavanja. V normalnem delovanju ne potrebuje takšna naprava nobenega dodatnega ogrevanja iz osrednjega gretja ali podobno. Zadostuje že, da je na razpolago 40 W električnega toka. Dobijo se tudi naprave z vgrajenim toplotnim menjalnikom ali z vrtljivim toplotnim prenosnikom. Lahko pa tudi zamenjujemo zračni filter proti pelodom.
K sliki št. 1 - Grafika prikazuje številne možnosti za izvedbo dovoda in odvoda zraka, vključno z odprtinami na pravem mestu, ki jih je moč uporabiti v moderno grajeni stanovanjski zgradbi. Glede na funkcijo, se tukaj lahko uporabljajo različni prezračevalni sistemi.
Dovolj zraka?
Pri kuhanju se v prostoru ustvarja para, cigaretni dim ustvarja pekoče oči ali pa izrabljeni zrak otežuje dihanje. Vse to opazimo šele, če že ne prej, ko potrebujemo sveži zrak. Okoli 20 m3 svežega zraka na nos in kar nekaj ur je potrebnih, da si telo zopet opomore.Dovolj zraka?
Takšna količina zraka v moderno zgrajenih zgradbah, ni tako preprosta. Zaradi energijsko tehničnih razlogov so grajena stanovanja vse bolje zatesnjena. Pomanjkljiva izmenjava zraka je za ljudstvo pogubna. Tudi gradbeni materiali na žalost trpijo zaradi tega. Tako pade na primer pri gospodinjstvu 4-članske družine dnevno okoli 10-12 litrov vodne pare.
Vlaga, ki se samodejno ustvarja na stenah, če se pri izmenjavi zraka, para ne odvede na prosto. In kot je znano, je vlaga sovražnik za vsako zidovje. Prav tako povzroča nastanek zaskrbljujoče in zdravju nevarne plesni. Zlasti pri modernih, dobro toplotno izoliranih zgradbah je z določenim namenom prezračevanje in odzračevanje zaradi posebnih razmer še kako pomembno.
Kdor prezračuje nenadzorovano z odpiranjem oken in s tem spušča v notranjost stroškovno gledano zelo drag zrak, si lahko z vgradnjo kompletnega prezračevalnega sistema hitro povrne denar. Uporaba takšne naprave zagotavljajo optimalne možnosti za vse možne načine uporabe.
Sveža sapica po meritvah
Stalna izmenjava zraka je pomembna pri zdravju stanovalcev kot tudi za vgrajene gradbene materiale. Zato je pri meritvah vedno dobro vedeti, katera količina je zadovoljiva. Nenadzorovano prezračevanje je strošek dragocene energije in velika izguba denarja. V prikazani preglednici št. 1 so podane empirične vrednosti za zadovoljive vrednosti prehoda zraka. Najbolje je, če se dovajajo konkretne vrednosti skozi odgovarjajoče dimenzionirani ventilator. (prostornina [m2] x izmenjava zraka = potrebna moč ventilatorja.
Preglednica št.1: Potrebna izmenjava zraka v 1 uri za različne vrste prostorov
| Priporočljiva izmenjava zraka na uro | Št. izmenjav |
|---|---|
| Dnevni prostor | 2-8 |
| Kuhinja | 6-10 |
| Stranišče | 5-10 |
| Kopalnica | 4-8 |
| kopališče | 2-4 |
| Garaža | 4-8 |
| Pisarna | 4-8 |
| Skladišča | 3-5 |
Najpreprostejši prezračevalni sistem je sestavljen iz cevi, ki je speljana skozi zid, pri čemer je možna namestitev prezračevalnih rešetk na zunanji in notranji strani zidu. V teh primerih je priporočljivo, da je notranja rešetka opremljena z nastavljivo žaluzijo, tako je mogoče regulirati pretok zraka. Kdor želi zagotoviti zadostno izmenjavo zraka, mora vgraditi še ventilator.
K sliki št. 2 - Ploščate oblike prezračevalni kanal je primeren za odvod kuhinjskega smradu in par, skozi kuhinjsko napo in nato neopazno skozi ploščati zračni kanal na prosto. Poleg standardne velikosti s presekom 110 x 53 mm, se izdelujejo tudi kanali za kuhinjske nape z močnejšim ventilatorjem s presekom 150 x 80 mm. Pri vgradnji se priporoča zatesnitev stikov s primernim lepilnim trakom.
K sliki št. 3: Pri uporabi prezračevalnih kanalov za vodenje zraka skozi zid se lahko nabavi tako imenovani ventilator za vgradnjo v cev. Z odgovarjajočo dimenzijo ventilatorja lahko zadostimo potrebam za izmenjavo zraka v prostorih.
V ta namen je primeren ventilator, ki ga potisnemo v cev ali trdno pritrdimo na prezračevalno rešetko. Takoj, ko zrak steče skozi motor na prosto, moramo poskrbeti, da se skozenj lahko stalno transportira v zadostnih količinah. V nasprotnem primeru nastane v prostoru podtlak. To seveda vključuje naprave, ki imajo za delovanje vgrajen ventilator, kot na primer kuhinjska napa ali sušilnik perila.
Da zagotovimo zadostno količino pretoka zraka, lahko na primer prezračevalno rešetko vgradimo v sobna vrata. Elegantno je vsekakor, da vgradimo v zid dva ločena okvirja tako je mogoče ločeno dovajanje svežega zraka, kot tudi odvajanje odpadnega zraka. Na splošno je najbolje, da na zunanji strani prezračevalne rešetke pri ventilatorju vgradimo samozaporno rešetko. S tem preprečimo čez noč vdor hladnega zraka. Prezračevalni kanali so v večini primerov izdelani iz plastičnih materialov. Preseki kanalov so izdelani v primerljivih merah med okroglimi in pravokotnimi oblikami.
K sliki št. 4 - Tudi prezračevalna rešetka, ki jo lahko vgradimo v sobna vrata preprečuje, da se v prostoru ne ustvarja podtlak. To je še posebej pomembno skozi noč in kadar prezračevanje deluje samo s pomočjo ventilatorja.
Iz tehnološkega stališča so kanali z okroglim presekom bistveno ugodnejši za pretok zraka. Na žalost prevladujejo kanali izdelani iz gibljivih cevi, kot tudi kanali kvadratne oziroma pravokotne oblike. Te vgrajujemo tam, kjer niso vidni, na primer v kuhinjah. Če gledamo naprej, pomeni to velik problem pri montaži prezračevalnih naprav, ki potekajo skozi zidne odprtine. Preden začnemo delo s sekačem, se moramo predhodno prepričati, ali je v zidu speljana kakšna instalacija!
K sliki št. 5: Za vodenje prezračevalnega kanala skozi zid obstaja teleskopska izvedba kanala, ki jo je mogoče prilagoditi vsaki debelini zidu. S tem istočasno preprečimo ustvarjanje podtlaka v prostoru.
Material in orodje, ki ga potrebujemo:
Orodje / Material:
Kanalski kosi; vezni deli in kolena v skladu z razvodom kanala, komplet s prirejenimi priključki za priključitev naprav; pregibne cevi; zidni prehodni kanali s prezračevalno rešetko (n) in prirejeno za podaljševanje prezračevalnih kanalov; plastični lepilni trak; obešala za pritrjevanje; zbiralnik kondenzata, ki je potreben pri navpično vodenih prezračevalnih kanalih; ventilator….
Zložljivi meter; kladivo; sekač z gumijasto zaščito za roke pred udarci; detektor za odkrivanje nevidno speljanih kovinskih instalacij; rokavice in zaščitna očala.
Pri trdnih materialih, kot je na primer beton, lahko prehod zarišemo in s pnevmatičnim kladivom navrtamo luknje eno poleg druge in na koncu "jedro" s sekačem izbijemo. Da se izognemo zidarskim opravilom lahko odprtino, ki nastane med zidom in med cevjo za prezračevanje zapolnimo s trdo peno. Če je odprtina prevelika, jo zapolnimo s stekleno volno ali s podobnim toplotno izolacijskim materialom.
