S stanovanjskimi prostori so mnogi ljudje omejeni. Večinoma so bivalne površine premajhne, zato se številni, vse pogosteje odločajo za ureditev podstrešij in kletnih prostorov. Ureditev neurejenih podstrešij je velikokrat priporočljiva, žal pa tega ne bi morali zatrditi za kletne prostore. Še posebej, če je zgradba starejše izdelave.
Četudi imamo v današnjem času na voljo zelo kakovostne gradbene in instalacijske materiale ter postopke za poznejšo izolacijo kletnih prostorov pred vlago in toplotno izolacijo, kletni prostori zaradi podnebnih razmer niso primerni za bivanje. V teh prostorih se namreč stalno zadržuje vlaga, ker so izolacijski materiali zelo tesni in ne prepuščajo zraka ter s tem tudi vlage.
Najpogosteje so kletni prostori in zidovi pod zemljo, tudi v zimskem času niso tako hladni kot prostori in zidovi nad zemljo. Vendar pa so zunanji kletni zidovi vedno hladnejši od zraka v prostoru, ker se dotikajo zemlje. To je posebno občutno poleti in takoj se pojavijo problemi. Pri zračenju kletnih prostorov topel vlažen zrak vlaži kletne zidove. Na njih se nabira kondenzacijska vlaga in zidovi so kaj hitro vlažni po vsej debelini.
Podobno se zgodi tudi, če kletne zidove v zimskem času ogrevamo. Zidovi postajajo vlažni in mnogi mislijo, da je poškodovana hidroizolacija na zunanji strani zidu. Je pa ravno nasprotno, izolacija je zelo tesna, zato se vlaga zadržuje v zidu. Iz vsega navedenega lahko ugotovimo, da zaradi slabega zraka v kletnih prostorih ti niso primerni za bivanje.
V primeru, da želimo bivati v kleti, se moramo sprijazniti s slabim zrakom ali pa bo potrebno prostore stalno zračiti. Ne pomaga niti izolacija na notranji strani zidov, nasprotno, ta lahko celo škoduje. Primerno stopnjo vlage v zraku lahko dosežemo samo z raznimi umetnimi sredstvi.
