Prezračevanje

Dovod zraka v prostor

Današnja gradnja hiš temelji na načelu nižanja toplotnih izgub iz prostorov. Vsemu temu postajata dovod in odvajanje zraka v prostor vse pomembnejša dejavnika za ugodno počutje v prostoru.


Če prostorov ne zračimo, koncentracija kisika v zraku s časom pada. Istočasno narašča tudi količina prahu, relativna vlažnost prostora ter koncentracija vonjav v zraku. Zaradi teh razlogov je treba zrak v prostorih izmenjavati v določenem časovnem obdobju.

Naravno prezračevanje prostorov skozi okna in vrata prostorov že dolgo več ne zadovoljujeta potrebam. Priporočljivo je, da se pri novogradnji hiše predvidi prezračevalni sistem oziroma prezračevanje projektira preudarno glede na zahteve in potrebe naročnika. Dejstvo je, da centralni prezračevalni sistemi niso poceni, vendar s pravilnim projektiranjem zmanjšamo stroške za energijo v prihodnosti. 

Vse pogosteje uporabljamo za dovod svežega zraka, kot tudi za odvod posebne kanale iz pločevine ali drugih materialov, skozi katere s pomočjo ventilatorja prisilno dovajamo v prostor svež zrak. Vse bolj pa se tudi pri individualni gradnji odločamo za klimatiziranje prostorov. Ponavadi se uporabljajo lokalne, tako imenovane "split" izvedbe. Uporabljajo se pa tudi sistemi, ki poleti prostore hladijo in pozimi z njimi ogrevamo. Zato je pametno, da v primeru že instaliranega cevnega sistema ogrevanja v hiši isto napeljavo poleti uporabimo tudi za hlajenje. Hlajenje prostorov lahko izvedemo s površinskim hlajenjem ali s konvektorji.

V grobem razdelimo sisteme za prezračevanje in sisteme za klimatizacijo. Glede na različne načine vpihovanega zraka, pa se prezračevanje in klimatizacija delita na mešalno, izpodrivno in laminarno (laboratoriji, operacijske sobe). Na sliki 1 in 2 so prikazani različni načini vpihovanega zraka in naprave s katerimi prezračujemo oziroma prostore klimatiziramo.

Slika 1 - Različni načini kroženja vpihovanega zraka 

Slika 2 - Načini kroženja zraka
Slika 2 - Načini kroženja zraka

Preglednica 1: Potrebna količina in izbira dovajanega zraka pri prezračevanju

Potrebna količina zraka
Kvaliteta zraka v prostoru: na primer geometrijsko (dolžina, širina, višina), tesnost, okolje, odlagalna površina
Vrsta prostora in zahteve: na primer: pisarne, prostori za sestanke, za obrtne dejavnosti itn.
Temperatura: Na primer: pod temperatura in nad temperatura, statična ogrevala, hladilne površina in druge obrobne površine
Termična obremenitev: Ogrevalna in hladilna obremenitev (znotraj/zunaj), vlaženje in sušenje; potreben volumski pretok
Vrsta naprave Centralni in decentralizirani sistem, način pogona, gradbeni element, regulacija, prezračevanje itn.
Prehod dovajanega zraka Na primer: nastavitev, kvaliteta, zorni kot,

Pri prisilnem prezračevanju dovajamo zrak v prostor lokalno ali centralno, glede na potrebe v hiši. Zrak za prezračevanje, ki ga dovajamo v bivalne prostore mora imeti primerno temperaturo in biti ustrezno čist. Vlažnost se naj giblje v mejah od 40 do 60 % relativne vlage. Glede na dovoljeno maksimalno koncentracijo CO2 v prostoru znaša minimalna količina svežega zraka 18 m3/h na osebo.

Na sliki 3 so prikazani načini sevanja zraka za prezračevanje in ogrevanje.

Slika 3 - Načini sevanja zraka v prostoru
Slika 3 - Načini sevanja zraka v prostoru

Za lokalno prezračevanje se odločimo le v določenih prostorih kot so kopalnica in podobno. Pri centralnem prezračevanju je značilno, da hkrati prezračujemo več prostorov, ki so preko prezračevalnih kanalov povezani s centralno napravo. Pri obeh načinih lahko uporabimo prenosnike toplote oziroma rekuperatorje, s katerimi znatno znižamo toplotne izgube.

Na sliki 4 je prikazana rešetka za prezračevanje z vertikalnimi in vodoravnimi rešetkami in z različnimi nastavitvami.

Slika 4 - Zidna rešetka z navpičnimi in vodoravnimi rešetkami
Slika 4 - Zidna rešetka z navpičnimi in vodoravnimi rešetkami

Širokokotna šoba za vpihavanje, prezračevalni ventil (PV), lamelni in univerzalni difuzor za vpihovanje zraka v prostor za stropno montažo, so prikazani na sliki 2. 

Slika 5 - Stropna šoba, ventil in difuzor za dovod zraka
Slika 5 - Stropna šoba, ventil in difuzor za dovod zraka

Pri izpodrivnem prezračevanju prihaja pogosto do problema z vlekom vzdolž tal, kar je posledica nepravilne izbire difuzorjev. Zato je potrebno izbrati primeren difuzor, predvsem je pomembna mejna cona pred difuzorjem. Primerni so difuzorji, ki imajo možnost nastavljanje smeri vpihanega zraka, če so obešeni na steni ali nad bivalno cono. Razen difuzorjev za izpodrivno prezračevanje uporabljamo tudi talne rešetke in talne ventile za vpihovanje zraka. Ker s sistemom izpodrivnega prezračevanja ne moremo ogrevati stavb, je potrebno ogrevanje urediti na drugi način. Možne kombinacije so uporaba grelnikov in konvektorjev. Grelniki se vgradijo pod najhladnejše elemente v prostoru. 

Ogrevanje in hlajenje prostorov vse bolj opravljamo s stropnimi sevali. Prednost stropnega sevala je, da ogrevamo le tisti del prostora, kjer toploto potrebujemo, to je pri tleh. Pri ohlajanju s sevali pa se izognemo neprijetnemu pihanju. Pomembnejšo vlogo elementov vsake prezračevalne in klimatizacijske naprave predstavljajo filtri za zrak, ki morajo biti ustrezne kvalitete. Poleg grobih filtrov moramo vgraditi še fine filtre, s katerimi zmanjšamo vdor prašnih delcev iz okolice.



Knjiga Ogrevanje


Knjiga »Ogrevanje – vse za ogrevalno tehniko«, ki jo smo jo izdali meseca julija 2013, ne zagotavlja samo znanja o tehniki, zamenjuje tudi številne in že do zdaj uveljavljena mnenja strokovnjakov. Moja želja je , da se s pomočjo kakovostne strokovne knjige, kateri bodo sledile še knjige, kjer bodo opisani sodobni načini o prezračevanju, kakovostni gradnji objektov kot je ničelna energijska hiša ter izvajanje vodovodnih instalacij.

Naročite svoj izvod knjige Ogrevanje