Ogrevanje

Zakaj se monterji bojijo ponujati toplotne črpalke

Toplotne črpalke za začetnike - 1


Danes je veliko monterjev centralnih kurjav, ki v veliki večini še vedno ponujajo kupcem samo konvencionalne ogrevalne sisteme (olje, plin, biomasa,€€¦) pred toplotnimi črpalkami pa imajo nek strah in nezaupanje. To dejstvo je po svoje dokaj naravno, saj nekdo, ki je vgradil že na desetine določenih sistemov le-te pozna do potankosti in ga skoraj ničesar več ne more presenetiti. Toplotne črpalke pa so neke vrste drugačen sistem saj imajo določene specifične zakonitosti, ki jih moramo brezpogojno upoštevati, da bo tovrsten ogrevalni sistem deloval brezhibno. Ker pa so danes skoraj vsi monterji preobremenjeni z delom, tako ostaja zelo malo časa za spoznavanje s temi sistemi. Zato bodo v nadaljevanju postopoma predstavljene osnove tovrstnih ogrevalnih sistemov.

1.) Kakšno moč toplotne črpalke izbrati ?

To je eno prvih vprašanj, ko želimo stranki ponuditi nadomestilo za obstoječ ogrevalni sistem. Pa tudi, ko želimo toplotno črpalko vgraditi v nov objekt. V zadnjem primeru smo v večini primerov zelo blizu rešitve, saj morajo biti v sedanjih projektih toplotne potrebe objektov dokaj natančno in realno izračunane. Če je temu tako, potem je izračun toplotnih potreb objekta tudi osnova za določitev potrebne grelne moči toplotne črpalke.

Diagram 1: 1. metoda definirana na osnovi letne porabe olja ali zemeljskega plina za ogrevanje objekta in sanitarne vode

Precej več težav na povzročajo obstoječi objekti, ko takšni izračuni niso na voljo, ali pa niso realni glede na dejansko stanje objekta. Seveda lahko tudi tu (sami ali pa projektant) izračunamo dejanske toplotne potrebe objekta, vendar je to v praksi redko. Zato pa so nam na voljo 2 izkustveni metodi, ki dokaj natančno definirata potrebno moč toplotne črpalke. In sicer je:

1. metoda definirana na osnovi letne porabe olja ali zemeljskega plina za ogrevanje objekta in sanitarne vode.

Primer: Če za ogrevanje objekta in sanitarne vode potrebujemo 2500 l olja na leto, potem so toplotne potrebe tega objekta približno: 2500 / 250 = 10 kW.

2. metoda pa je definirana glede na povprečno izolativnost objektov v določenem časovnem obdobju in sicer velja:

Iz navedenega lahko zaključimo, da novogradnja (z normalnimi okenskimi površinami) ne sme imeti več kot 60 W/m2 specifičnih toplotnih potreb. To pomeni da za 200 m2 ogrevalne površine objekta ne potrebujemo več kot : 200 x 0,060 = 12 kW ogrevalne moči TČ.

Velikokrat v praksi tudi primerjamo obe metodi. Iz te primerjave lahko zaključimo ali se v praksi dejansko ogreva celoten objekt ali samo določeni prostori. Slednje je velikokrat primer pri starejših družinah z 2 ali 3-mi člani v veliki hiši. Tu moramo ugotoviti ali se bo tak nači ogrevanja nadaljeval tudi v bodoče, sicer moramo dimenzionirati moč TČ za celotne potrebe objekta.

Diagram 2: 2. metoda pa je definirana glede na povprečno izolativnost objektov v določenem časovnem obdobju

Pogoste napake:

a.) Moč toplotne črpalke se izbere na osnovi vgrajenega ali projektiranega oljnega kotla. Glede na to, da so danes na voljo samo kotli v razmaku moči po nekaj kW, včasih pa je bilo zelo težko dobiti kotel izpod 20 kW, so praviloma vsi kotli predimenzionirani vsaj za 1. stopnjo in vsled tega niso merilo za določitev moči TČ.

1. Pravilo: Nikoli ne izbirajmo moči toplotne črpalke na osnovi moči vgrajenih kotlov!

b.) Moč TČ naj bo za eno ali 2 stopnji močnejša od izračunane. Ta navada nam je ostala še iz določitve moči konvencionalnih kotlov, ki pa je v tem primeru zelo napačna in zmanjšuje učinkovitost ogrevalnega sistema, povečuje investicijo, v določenih primerih pa privede celo do nedelovanja sistema. Večja moč TČ pomeni, da moramo imeti na voljo tudi močnejši toplotni vir (slednji je vedno bolj omejen - npr. premajhna površina za horizontalni zemeljski kolektor ali pa premajhna količina podtalne vode), večji zalogovnik in večji bojler z večjo površino cevnega toplotnega izmenjevalca. Vse to pa pomeni tudi precej višjo investicijo, večji potreben prostor za ogrevalni sistem. Vse skupaj pa pomeni tudi daljšo vračilno dobo celega ogrevalnega sistema, kar lahko v določenih primerih tudi izniči ekonomsko prednost tovrstnih ogrevalnih sistemov pred konvencionalnimi.

2. Pravilo: Nikoli ne povečujmo potrebne moči toplotne črpalke brez realne osnove!

Primer napake iz prakse:

V novejši stanovanjski hiši (z 8 cm izolacije in novimi okni) z ogrevalno površino 170 m2 + 30 m2 garaže je bil instaliran 28 kW oljni kotel, ki se je želel nadomestiti z sodobno TČ. Letna poraba olja za ogrevanje in pripravo sanitarne vode je 2400 l. Izdelana je bila vrtina za podtalno vodo, ki je imela izdatnost 1,8 m3/h. Instalirana je bila TČ voda/voda z grelno močjo 22 kW (ker pač ni bilo na voljo močnejše TČ). Posledica: TČ se je ustavila že po dobrih 20-tih minutah. Razlog : pretok - premalo vode. Pri dani izdatnosti vrtine smo že z 10 kW TČ na meji. Če pa pogledamo letno porabo olja in izolacijo hiše nam je povsem jasno, da več kot 10 kW ogrevalne moči niti ne potrebujemo. Tudi, če bi podtalna voda bila na voljo, taka investicija nebi bila dovolj ekonomična.

Nadaljevanje predstavitve osnov toplotnih črpalk bo v naslednji reviji. Lahko pa se prijavite tudi na redna letna izobraževanja monterjev in sicer na: http://www.termotehnika.com

Zapisal: mag. Franc Pesjak
Termo-tehnika d.o.o.
Orla vas 27/a, 3314 Braslovče
Tel: 03 713 1635, Fax: 03 703 1623
www.termotehnika.com



Knjiga Ogrevanje


Knjiga »Ogrevanje – vse za ogrevalno tehniko«, ki jo smo jo izdali meseca julija 2013, ne zagotavlja samo znanja o tehniki, zamenjuje tudi številne in že do zdaj uveljavljena mnenja strokovnjakov. Moja želja je , da se s pomočjo kakovostne strokovne knjige, kateri bodo sledile še knjige, kjer bodo opisani sodobni načini o prezračevanju, kakovostni gradnji objektov kot je ničelna energijska hiša ter izvajanje vodovodnih instalacij.

Naročite svoj izvod knjige Ogrevanje