Shranjevanje toplote v zemlji je za marsikoga nenavadno, saj je večina mišljenja, da se bo zemlja po segretju zopet hitro ohladila. Vendar je zagotovo, da se v praksi toplota ogrete zemlje še dolgo koristi: to s pridom že dolgo izkoriščajo cvetličarji, ki s svojimi vkopanimi in neogrevanimi steklenjaki, v katerih temperatura tudi pozimi nikoli ne pade pod ledišče, gojijo različne rastline.Obraten proces lahko opazujemo poleti, ko je zrak ogret na temperature nad 35 °C, temperatura v kleti pa ne naraste preko 15 °C. Oba primera ilustrirata precejšno sposobnost akumulacije v zemlji. Tudi kmetje s pridom izkoriščajo ogrevalni ali hladilni učinek. Večkrat se koristi predvsem enostavna klimatizacija hlevov. Skozi cevi, položene približno 2 m globoko, kroži zrak za prezračevanje. Pozimi je zrak ogret na najmanj 5 °C, poleti pa ohlajen. Najbolj poznani primeri uporabe toplote zemlje pa so zemeljski shranjevalci v povezavi s toplotno črpalko. Danes poznamo že več načinov za shranjevanje toplote v zemlji.
Tako razlikujemo štiri osnovne oblike ali načine:
- shranjevalni rezervoarji, napolnjeni z vodo, solarna jezera,
- kamniti shranjevalci (vrtine v kamninah, kaverne),
- zemeljski shranjevalci (vrtine, cevi in spirale v zemlji),
- peščeni shranjevalci.
Zemeljske shranjevalce delimo tudi po temperaturnem območju, v katerem deluje rezervoar. Tako so v uporabi sledeče enačbe:
- NT - rezervoar za nizke temperature do 30 °C
- ST - rezervoar za srednje temperature do 60 °C
- VT - rezervoar za visoke temperature do 90 °C.
Načrtovanje manjših zemeljskih shranjevalcev je dokaj preprosto. Niso potrebne predhodne raziskave in načrtovanja kot pri centralnih solarno podprtih oskrbovalnih naprav ali s sezonskimi zemeljskimi shranjevalci. Pri načrtovanju zemeljskega toplotnega shranjevalca je potrebno razmisliti o kombinaciji s solarno energijo.
Pred pričetkom izgradnje zemeljskega shranjevalca toplote je potrebno raziskati tudi geološke lastnosti tal, v katerih naj bi bil zemeljski shranjevalec. Ugotoviti je potrebno, ali podtalnica pritiska na zemeljski shranjevalec. Š e posebej pomembno je, da ugotovimo stanje podtalnice in intenziteto tokov v shranjevalcu in njeni okolici, saj premikajoča se podtalnica povzroča izgubo toplote. Sposobnost toplotnega shranjevalca v tleh je seveda odvisna od zgoraj navedenih termičnih lastnosti in od volumenske kapacitete shranjevalca.
