Ogrevanje

Učinkovite zmogljivosti za shranjevanje toplote

Vsak del zgradbe ima svojo lastno toplotno zmogljivost


Če želite izvesti izračun korekcijskega faktorja fNA  in  fWE , je potrebno najprej ugotoviti dejanske zmogljivosti za shranjenje toplote. Ta se izračuna iz vsote gradbenih plasti, njene gostote in specifične toplote. Praviloma pa zadostuje že  poenostavljen postopek. Pri takšnem izračunu sledi določitev lege zgradbe ali je lahka oziroma montažna gradnja, srednje težka ali masivna gradnja.  Izbira se določi na osnovi gostote gradbenih komponent.

Vsak del zgradbe ima svojo lastno toplotno zmogljivost in nastopi kot velik toplotni hranilnik. To je prikazano v preglednici št. 1.

Preglednica št. 1: povprečne vrednosti toplotne zmogljivosti gradbenih delov

Lahka gradnja

Srednje težka gradnja

(masivni gradbeni deli

 znotraj in zunaj).

Gostota > 600 kg/m3

Težka gradnja

(masivni gradbeni deli

 znotraj in zunaj).

Gostota > 1000 kg/m3

C wirk. 50 Wh/m2K

C wirk. 90 Wh/m2K

Cwirk. 130 Wh/m2K

Istočasno moramo k vsoti koeficienta transmisijskega prenosa HT še priložiti lego zgradbe za nadaljnjo izračunavanje. Če je toplotna zmogljivost in vsota koeficienta transmisijskega prenosa pripravljena kot parameter, lahko zagotovimo potrebno časovno konstanto τ za izvedbo izračuna korekturnega faktorja.

Časovna konstanta  τ 

Izračun časovne konstante lahko izvedemo s pomočjo formule št. 1:

Formula št. 1:

 

          C wirk                                                         C wirk  

τ  =  --------  =  ---------------------------------  [h]

                H               ∑HT.J  +  ∑HV.k  +  HV.mech.ϑ

 

                                                                  Pomen simbolov v formuli:

Simbol

Obrazložitev

Enota

τ

Časovna konstanta

[h]

Cwirk 

Učinkovita zmogljivost za shranjevanje toplote

[Wh/m2K]

H

Prenos koeficienta toplotnega pretoka zgradbe (transmisija + prezračevanje)

[W/K]

∑HT.i 

Vsota prenosa koeficienta toplotnega pretoka na gradbene dele

[W/K]

∑ HV.k  

Vsota za prenos toplotno zračnega koeficienta

[W/K]

HV.meh, ϑ 

Toplotni koeficient mehanskega prezračevanja s korekcijo temperature

[W/K]

Popravljeno temperaturo koeficienta toplotnega pretoka zraka dosežemo s formulo št. 2

Formula št. 2:

                                      (ϑi,h,soll  -  ϑV,meh)

HV,meh. ϑ  =  HV,meh   ----------------------------   [W/K]

                                                6 K 

 

                                                                  Pomen simbolov v formuli:

Simbol

Obrazložitev

Enota

HV,meh. ϑ   

Toplotni prenos koeficienta mehanskega prezračevanja s korekcijo toplote 

[W/K]

HV,meh    

Koeficient pretoka zraka

[W/K]

i,h,soll   

Srednja notranja temperatura (po DIN 18599-10 = 21 oC

[oC]

ϑV,meh 

Specifične naprave za dovajanje ogretega zraka (formula št. 3)

[oC]

 

Za prezračevalne naprave,  brez priprave zraka  je prikazan način izračuna v formuli št. 3.

Formula št. 3

 

ϑV,meh  =  ϑe [oC]

 

Temperaturni korekcijski faktor f NA

Gostota tekočine je odvisna od temperature. Višja kot je temperatura, bolj redka je tekočina, manjša je specifična masa te tekočine in obratno - pri nižji temperaturi je gostota tekočine večja, večja je tudi specifična masa te tekočine.

Ker imajo tekočine različne kinematične viskoznosti, so tudi izgube različne. Zato je potrebno izgube, ki so izračunane za vodo korigirati, za razmerje med viskoznostima med vodo ter podano tekočino.

Temperaturni-korekcijski faktor za znižano delovanje ogrevalnega sistema in za izklop, se izračuna po formuli št. 4 in 5.

Formula 4 : < znižano delovanje >

                           tNA                           τ

fNA =  0,13 €ˆ™  ( --------   exp  ( -  ----------)  [-]

                           24 h                     250 h

 Formula 5 : < Izključeno ogrevanje >

                           tNA                           τ

fNA =  0,26 €ˆ™  ( --------   exp  ( -  ----------)  [-]

                           24 h                     250 h

Pomen simbolov v formulah:

Simbol

Obrazložitev

Enota

tNA

Dnevno trajanje znižanja ogrevanja (tNA - t kot delovanje ogrevanja)

 

τ

Časovna konstanta v zgradbi (formula št. 1)

[h]

Exp.

Exponent = - τ / 250

 

Temperaturni korekcijski faktor  f we

Temperatura-korekcijski faktorji za znižanje ogrevanja ob koncu tedna, med prazniki ali v času počitnic se lahko izračunajo s pomočjo formule 6, z znižanjem pogona.

Formula 6 - delovanje z znižanjem temperature

                                              τ

fWE  =  0,2 €ˆ™  ( 1 - 0,4  €ˆ™  ----------)  [-]

                                          250 h

in s formulo 7, izključitev ogrevanja

                                               τ

fWE  =  0,3  €ˆ™  ( 1 - 0,2  €ˆ™  ----------)  [-]

                                           250 h

 

Pomen simbolov v formulah:

Simbol

Obrazložitev

τ

Časovna konstanta v predelu zgradbe [h]

Pri delovanju z znižano temperaturo

Znižano temperaturo ogrevanja izvajamo vedno v času, v katerem je nedosežena  temperatura nižja, od dopustne notranje temperature:

  • Znižanje temperature v prostoru skozi noč in na predtoku ogrevalnega sistema
  • Izklop ogrevalnega sistema skozi noč. Izklop ogrevanja v nočnih urah. (Obdobje vključuje znižanje in pogon za ogrevanje).

Dovoljeno znižanje temperature v prostoru je določeno za maksimalno temperaturo 4 oC čez noč. Če je to ogrevanje časovno omejeno, se programirajo notranje temperature, v odvisnosti od zunanje temperature (preglednica št. 2).

Preglednica št. 2: Povprečne zunanje temperature po mesecih (izvleček po DIN (18599-10)

Zunanja temp.

zraka

jan

febr

marec

april

maj

jun

julij

avg

sept

okt

nov

dec

ϑe  [oC]

-1,3

0,6

4,1

9,5

12,9

15,7

18,0

18,3

11,4

9,1

4,7

1,3

 S pomočjo korekcijskega faktorja fNA za nočno znižanje ogrevanja, dobimo bilanco notranjih temperatur po formuli št. 8:

Formula št. 8:

 ϑi, h  =  max. [ϑi,h,soll  fNA  €ˆ™  (€ˆ†ϑi,h,soll  -  ϑe)  €ˆ™ tNA/24h   [oC]

 

Pomen simbolov v formuli št. 8:

Simbol

Obrazložitev

Enota

ϑi, h   

Bilanca notranje temperature pri znižanem ogrevanju   

[°C]

fNA

Korekcijski faktor pri znižanem ogrevanju

[-]

ϑi,h,soll 

Srednja notranja temperatura (po. DIN V 18599-10 = 21 °C)        

[°C]

ϑe

Povprečna mesečna zunanja temperatura

[°C]

€ˆ†ϑi,h,soll 

Dovoljena znižana temperatura (ϑi,h,soil - ϑi,NA) < ϑi,NA = 4K>

[°C]

tNA

Dnevno delovanje z znižanim ogrevanjem (24 h - th,op.d)       

[h]

th,op.d

Dnevno delovanje ogrevanja po DIN V 18599-10

[h]

 

Znižanje ogrevanja ob vikendih in praznikih

Postopek za izračun bilance notranjih temperatur pri zmanjšanem ogrevanju, najbolj ob koncu tedna, je takšen, da je potrebno napraviti bilančno stanje za znižano ogrevanje. V ta namen razlikujemo znižano delovanje, z nižjo temperaturo vode na predtoku ogrevalnega sistema ali, z izklopom ogrevanja, z nadzorom nad previsokim znižanjem in potrebnim segrevanjem.

Pristop k znižanju temperature, pri omejeni uporabi med koncem tedna  ali skozi praznike, povzamemo iz preglednice št. 3. Bilanca stanja notranjih temperatur se izračuna s pomočjo formule št. 9.

Formula št. 9:

ϑi,h  =  maks. [ϑi,h,soll    -  fwe  €ˆ™  (€ˆ†ϑi,h,soll  -  ϑe)]     [°C]    

 

Pomen simbolov v formuli št. 9:

Simbol

Obrazložitev

Enota

ϑi, h   

Bilanca notranje temperature pri znižanemu ogrevanja   

[°C]

Fwe

Korekcijski faktor pri znižanem ogrevanju za več dni

[-]

ϑi,h,soll 

Srednje notranje temperature (po. DIN V 18599-10 = 21 °C)        

[°C]

ϑe

Povprečna mesečna zunanja temperatura

[°C]

€ˆ†ϑi,h,soll 

Dovoljeno znižanje temperature (ϑi,h,soil - ϑi,NA) < ϑi,NA = 4K>

[°C]

Preglednica št. 3: Uporabni mejni pogoji za vse vrste uporabe po DIN  V 18599-10 :2007-02)

Prostor s primerno temperaturo ogrevanja ϑi,h,soll   

21°Ca 

Padec temperature znižan zaradi znižanega delovanja  ogrevalnega sistema €ˆ†ϑi,NA

 

Primerna temperatura prostora s hlajenjem ϑi,h,soll    

 

Minimalna temperatura nastavitve ogrevanja ϑi,h,min

 

Minimalna temperatura nastavitve za hlajenje ϑi,h,min 

 

Znižani faktor zaradi onesnaženja Fv

 

Faktor onesnaženja k2 

 

a) Znaša pri uporabi (na primer za delavnice ali skladišča) za primerno notranjo temperaturo prostora, če slučajno pride pri ogrevanju do padca temperature na manj kot 19 °C se uporabi za izračun nižjo notranjo temperaturo, na primer:  ϑi,h,soll     =  ϑi,h,maks  =  17 °C

Temperature ϑu  v sosednjih neogrevanih prostorih

Povprečno temperaturo neogrevanih prostorov lahko enostavno izračunamo s temperaturnim korekcijskim faktorjem Fx (preglednica št. 4). Pri temu moramo, kot predpogoj, izpostaviti, da je površina objekta samo ogrevana (brez hlajenja in klima naprave v poletju). Pri tem poenostavljenem pristopu se moramo, pri izračunu zavedati, da se pretok toplote, ki se dotika površine zemlje ponovno obrne nazaj. Z formulo št. 10 se izračuna povprečna temperatura, kot sledi:

Formula št. 10:

 

ϑ=  ϑi -  Fx  €ˆ™  ϑi  -  (ϑ-  ϑe )    [°C]    

 

 

Pomen simbolov v formuli št. 10:

Simbol

Obrazložitev

Enota

ϑi  

Bilanca notranje temperature na površini zemlje pod objektom   

[°C]

ϑe

Mesečna povprečna vrednost zunanje temperature

[°C]

Fx

Temperaturni korekcijski faktor po preglednici št.  3       

[-]

 

Preglednica št. 4: Temperatuni korekcijski faktorji gradbenih komponent (izvleček po DIN V 18599-2)

Toplotni tok navzven preko:

FX

Temperaturni

korekcijski faktor

Stene, stropi k stranicam

FU

0,8

Stene in stropi k neogrevanim prostorom, razen

Kletnih prostorov

 

FU

0,8

Stene in stropi k neogrevanim steklenim prizidkom z

-          Enostavna zasteklitev

-          dvoslojna zasteklitev

-          s toplotno zaščitenim steklom

 

FU

FU

FU

 

0,8

0,7

0,5

Bilanca notranjih temperatur ϑi ,c  za potrebe hlajenja

Za hlajenje po DIN V 18599-10 je določena povprečna mesečna temperatura zraka, ki znaša 24 °C (glej preglednico št. 3). Stopnja izkoristka toplotnih virov je za ogrevanje upoštevana z 2 K. Stopnja izkoriščanja toplotnih virov, je v času delovanja ogrevanja upoštevana z 2 K. Za hlajenje je zatorej z 2 K znižana notranja temperatura, v poletnem obdobju.

Formula št. 11:

ϑi,c  = ϑi,c,soll  -  2 K    [°C]        

 

Pomen simbolov v formuli št. 11:

Simbol

Obrazložitev

ϑi,c,soll 

Povprečna temperatura zraka v prostoru 24 °C   

Po računski vrednosti za ravnovesje notranje temperature pri znižanju hlajenja, je potem temperatura z 22 °C sprejemljiva. Ob koncu tedna in med prazniki po navadi naprave za hlajenje ne delujejo, zato je v tem času potreba po hlajenju = 0. Za ta padec temperature ni potrebno nobeno dodatno uravnovešanje. 



Strokovna knjiga ogrevanje

Knjiga Ogrevanje


Knjiga »Ogrevanje – vse za ogrevalno tehniko«, ki jo smo jo izdali meseca julija 2013, ne zagotavlja samo znanja o tehniki, zamenjuje tudi številne in že do zdaj uveljavljena mnenja strokovnjakov. Moja želja je , da se s pomočjo kakovostne strokovne knjige, kateri bodo sledile še knjige, kjer bodo opisani sodobni načini o prezračevanju, kakovostni gradnji objektov kot je ničelna energijska hiša ter izvajanje vodovodnih instalacij.

Naročite svoj izvod knjige Ogrevanje