Pod motom znižajte stroške za porabljeno energijo in uporabljajte obnovljive vire energije, je tokrat potekala delavnica, ki jo je pripravila Energetska agencija za Podravje v sodelovanju s Štajersko gospodarsko zbornico v okviru projekta »Sončna energija v industrijskih procesih«. Projekt sofinancira Evropska komisija.
Udeležba je bila brezplačna, število mest pa je bilo omejeno. Program je bil strnjen v tri točke in sicer:
- Energetski management v industriji in predstavitev projekta SO-PRO - dr. Vlasta Krmelj, Energap
- Energetski pregledi v industriji - osnove - dr. Janez Petek, Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje
- Solarni sistemi v industrijskih procesih - Boris Gojkošek, podjetje Weishaupt d. o. o.
Uvodno razpravo pod točko je imela direktorica agencije Energap dr. Vlasta Krmelj, ki je v uvodu vse udeležence lepo pozdravila in se jim zahvalila za prisotnost. Ni pa mogla skriti nezadovoljstva nad neudeležbo iz tistih podjetij, ki najmočneje čutijo sedanji težki gospodarski položaj. Skrbijo jo predvsem, le kako se bodo takšna podjetja izvlekla iz gospodarske krize, če jih ne skrbijo visoki stroški energije in njeno vzdrževanje, če vemo, da se bo energija vse bolj dražila.
V nadaljevanju je prešla na razpravo o Energetskkem managementu v industriji in predstavila projekt SO-PRO. Omenila je, da so za vsako podjetje ključnega pomena Energetski pregledi, saj energija v večini podjetij predstavlja enega od pomembnejših stroškov. Za zmanjševanje porabe energije in s tem tudi stroškov za energijo obstaja mnogo možnosti. Doseženi prihranki pa neposredno povečajo dobiček podjetja, poleg tega pa pomeni zmanjšanje rabe energije tudi občutne koristi za okolje.
Ne samo energetski pregledi, opraviti je potrebno še izračun porabe energije po porabnikih. Treba je ugotoviti količine in stroške za posamezne porabljene energente na lokaciji, je treba ugotoviti, kje je energija najpotrebnejša. Cilj te faze je za vsakega od energentov ugotoviti najpomembnejše uporabnike, tako glede stroškov kot količin in kolikor mogoče razčleniti rabo energije. Nato analiziramo porabo energije. Po ugotovitvi, kje je energija porabljena, je naslednja faza določitev področij, kjer lahko rabo energije izboljšamo. V splošnem lahko področja možnosti izboljšav razvrstimo v tri kategorije:
- Področje neustrezne rabe energije,
- Področja tratenja energije,
- Slabi izkoristki pretvorbe energije.
V naslednji fazi sledi ugotovitev in ovrednotenje možnih ukrepov. To storimo po zaključku faz zbiranja in analize podatkov in preidemo na ugotavljanje ter strokovno ovrednotenje potencialnih ukrepov. V tej fazi kritično pregledamo zamisli in sestavimo prioritetni seznam možnih ukrepov.
Ko pridemo do ugotavljanja ukrepov, je seznam predlogov za varčevanje z energijo precej dolg, seveda pa vsi od njih ne bodo šli naprej v fazo ovrednotenja. Pri tehtanju možnih ukrepov je na vsakem koraku pomembno pretresati zamisli z vodstvom podjetja oziroma ustanove, saj v takih razgovorih lahko ugotovimo, da so posamezne ideje poskusili izvesti že kdaj prej, pa so spodletele, ali pa so o njih že razmišljali pa so jih zavrnili zaradi neskladnosti s proizvodnimi procesi ali zaradi zaradi drugih omejitev. Važno je tudi ugotoviti, katere ukrepe varčevanja energije so na lokaciji že izvedli, kateri projekti so v teku in katere načrtujejo ter katere omejitve in oziri so po mnenju vodstva najpomembnejši pri snovanju managmenta in varčevanja energije.
Na koncu še proučimo ovrednotenje ukrepov in ko smo seznam skrajšali se lahko, začne faza ovrednotenja ukrepov.
Ciljno spremljanje rabe energije
Zanimivo je bilo tudi predavanje na temo o ciljnem spremljanju rabe energije. Pod izrazom ciljno spremljanje rabe energije razumemo uporabo menedžerskih tehnik za nadzor in spremljanje rabe in stroškov za energijo. Vodnik opisuje uporabo ciljnega spremljanja rabe energije v industriji, kjer letni stroški za energijo znašajo več mio EUR.
V večini podjetij rabo sredstev, ki znašajo več mio EUR, zelo natančno spremljajo. Raba energije je pogosto zapostavljena, vodena nenatančno in se štejejo pod skupne stroške podjetja. To lahko popravimo z uvedbo ciljnega spremljanja rabe energije.
Z razpravo o osnovah energetskih pregledov v industrijskih sistemih je nadaljeval dr. Janez Petek iz Lokalne energetske agenture Spodnje Podravje. Z razpravo se je navezal na problematiko, ki je najpogostejša v industriji. V zanimivi razpravi je bilo govora predvsem o slabo izvedenih načrtih za energetske sisteme v industriji. Kasnejše dodelave, spremembe in dopolnitve, pa so velik strošek, ki ga morajo naknadno plačati številna podjetja. Opozoril pa je tudi problematiko nad slabimi izvajanji energetskih pregledov, ki so pogosto velik razlog nad veliko porabo energije. Za izboljšanje bo potreben velik vložek v izobraževanje številnih odgovornih posameznikov.
O solarnih sistemih v industrijskih procesih je tokrat spregovoril Boris Gojkošek iz podjetja Weishaupt d. o. o.. Zanimivo je bilo slišati o poteku programa 'naložba v prihodnost' (ZIP - Zukunftinvestitionsprogramm), ki ga je izvajala nemška zvezna vlada med leti 1978 in 1983, ko so zgradili 113 solarnih sistemov na stavbah v državni lasti (vojašnice, javne zgradbe, itn.). Naloga teh sistemov je bila, da dokažejo pri takrat še relativno novi solarni tehniki, svojo funkcionalnost ter spodbudijo javnost, industrijo in zasebne interesente k povečani uporabi tega okolju prijaznega načina pridobivanja energije.
Jeseni 1980 so zadolžili 'Centralo za solarno tehniko' (ZfS - Zentralstelle für Solartechnik) za izvajanje nadzora teh solarnih sistemov in sledenju učinkov. Skozi trajanje nadzora s strani ZfS-a se je z optimizacijskimi ukrepi občutno izboljšal učinek in obratovalna varnost teh sistemov. Slednje je imelo za posledico boljšo gospodarnost sistemov, kot tudi večjo akceptanco pri upravljavcih.
Solarni sistemi znotraj ZIP-a so se zgradili v letih okoli 1980 in so sistemi tako imenovane 'prve generacije'. Ponujala se je torej ideja o raziskavi glede staranja teh sistemov in njihove obratovalne varnosti, oziroma zanesljivosti na daljši časovni rok. Slednja ideja se je realizirala znotraj podprograma 1 pri programu 'Solarthermie - 2000'.
Izbira preizkušenih sistemov se je skoncentrirala na takšne, ki s svojim načinom izkoriščanja solarne energije, s svojim sestavom in z uporabljenimi sistemskimi komponentami, nudi določen reprezentativni prerez, glede na aktualne sisteme. Na tak način naj bi se ustvarile možnosti, da dobljene rezultate lahko vsaj delno prenesemo na dandanašnje sisteme.
Za pregled posledic na materialu so se izgradile komponente iz 18 različnih solarnih sistemov. Za določitev sposobnosti postaranih sončnih sprejemnikov so se izmerile krivulje učinkovitosti pri 21 sprejemnikih 13 različnih proizvajalcev. Pri delu teh sprejemnikov so se naknadno izvedle tudi meritve optičnih lastnosti absorberjev in pokrival, kot tudi toplotne prevodnosti izolacijskih materialov.
Ker se je moralo računati na to, da določeni solarni sistemi, ki so se zgradili v okvirju programa ZIP v letih od 1977 do 1984, v startu programa Solarthermie-2000 niso več v obratovanju, se je leta 1994 pregledal aktualni Status naprav s pomočjo vprašalnika. Rezultati tega vprašalnika so aktualizirani prvič leta 1997 in potem ponovno leta 1999.
Od 113 v okviru ZIP-a instaliranih solarnih sistemov jih je bilo konec 1997 leta še 50 (44 %) v obratovanju. Ta odstotek na prvi pogled deluje majhen, vendar je naknadno povpraševanje pokazalo, da je celo 34 sistemov (torej 54 % od vseh 63 izključenihali demontiranih sistemov) ni bilo izključenih zaradi resnih sistemskih defektov, temveč zaradi zunanjih dejavnikov, ki nimajo povezave s solarnimi sistemi. Zaradi pravih okvar so do začetka 1997 demontirali samo 29 naprav, torej približno 26 % od prvotno postavljenih.
V začetku leta 2000 je obratovalo še 36 naprav. 36 naprav (oziroma 32%) od prvotno postavljenih se je moralo demontirati ali izključiti zaradi resnih defektov. 41 sistemov se je do leta 2000 demontiralo zaradi nesolarno specifičnih razlogov (npr. zaradi spremembe namembnosti, sanacije strehe, itn.).
V nadaljevanju so bili predstavljeni še rezultati pogostih okvar na solarnih napravah, ki so jih dobili iz dodatnega vprašalnika, poslanega v letu 1997, ki je vseboval obširno zbirko vprašanj in naknadno (do leta 1999) prispelimi popravki. Kljub zelo obširnemu vprašalniku, je bil odziv s 83 % glede na 113 instaliranih sistemih, zelo visok. Statistika napak na teh sistemih nam potemtakem daje dobro in realno sliko. Več informacij lahko dobite v podjetju Weishaupt d. o. o. v Celju.
V zaključnem nagovoru je direktorica agencije Energap, dr. Vlasta Krmelj še povedala, da bodo med zainteresiranimi podjetji izbrali dva, kjer bodo solarni sistem pilotno instalirali in v okviru evropskega sofinanciranja Solarni sistemi v industriji, tudi spremljali njegovo delovanje. Tema podjetjema bodo nudili brezplačno energetsko svetovanje in pomagali poiskati finančna sredstva za izvedbo naložb v trajnostno rabo energije.
