Pri vgradnji cevi za ogrevalne sisteme, skratka povsod tam, kjer se za delovanje uporablja topla ali vroča voda oziroma para, je treba pozornost posvetiti cevnim raztezkom. Le s pravilnim pritrjevanjem, kjer so upoštevani cevni raztezki, pravilni način pritrjevanja in vgradnja fiksnih ter drsnih točk, bo delovanje lahko potekalo nemoteno.
Med segrevanjem cevi se njena dolžina poveča pri 1 m in pri 100 K za primer, železna cev, približno za 1,15 mm, bakrena za 1,65 mm, PVC cev za 7 mm, iz polibutana (PB) za 13 mm, iz polipropilena (PP) za 16 mm in cev iz polietilena (PE) celo za 20 mm. Vidimo, da lahko imajo plastične cevi tudi od 5 do 10 krat večji raztezek od kovinskih.
Te spremembe cevnih dolžin morajo v cevnem omrežju biti upoštevane, da bo celoten sistem deloval brez poškodb in motečih zvokov. Za manjše sisteme ogrevanja raztezki cevi zaradi sprememb smeri instalacije niso toliko pomembni. Tukaj tudi niso potrebni nobeni nadaljnji posebni ukrepi.
Za večje spremembe v dolžini pri naravnost tekočih ogrevalnih cevnih instalacijah (od približno 20 metrov dolžine, pa naprej) je potrebno zaradi raztezkov vgraditi cevne kompenzatorje.
To so lahko:
- Gumijasti kompenzatorji
- Cevni U kompenzator, ki jih po navadi zaradi večjih presekov cevi, izdelamo kar na licu mesta
- Cevna kompenzacijska lira, ki je prav tako zaradi večjih cevnih presekov, izdelana na licu mesta
- Mehasti kovinski kompenzator itn..
Fiksne točke se uporabljajo za usmerjanje cevnih raztezkov v želeno smer. Med drugimi cevnimi pritrditvami, ki so med fiksno točko, pa moramo cevem obvezno omogočiti prosto gibanje. Vzmetne objemke so po navadi dovolj mobilne, da dovoljujejo težkim cevem, ki so nameščene na konzolah, nemoteno gibanje.
